Ko pade Microsoft, pade podjetje. Smo z oblakom izgubili nadzor nad lastno informatiko?

Od Novell NetWara in lastnih strežnikov do Microsoft 365 in popolne odvisnosti od oblaka. Je tehnološki napredek res vedno korak naprej?

Včasih smo imeli nadzor. Danes imamo statusno stran.

Nedavne težave Microsoftovih oblačnih storitev so me ponovno spodbudile k razmišljanju o tem, kam je v zadnjih dvajsetih letih odšla informatika.

Spomnim se časov, ko smo postavljali Novell NetWare, GroupWise, pozneje Open Enterprise Server, Linux poštne strežnike in celotno infrastrukturo podjetij. Imeli smo svoje strežnike, svoje podatke, svoje varnostne kopije in predvsem znanje, kako vse skupaj deluje.

Ko je nekaj odpovedalo, smo zavihali rokave.

Pregledali smo dnevnike, preverili omrežje, procese, datotečne sisteme in konfiguracije. Če je bilo treba, smo obnovili strežnik iz varnostne kopije ali preklopili storitev na rezervni sistem.

Včasih smo za odpravo napake porabili celo noč. Toda nekaj je bilo bistveno drugače.

Imeli smo nadzor.

Danes?

Podjetje uporablja Microsoft 365. Outlook ne deluje, Teams ne deluje, uporabniki ne morejo dostopati do dokumentov.

Administrator odpre Microsoftovo statusno stran.

In čaka.

Kako smo prišli do tega?

Oblak nam je bil predstavljen kot revolucija.

Nič več vzdrževanja strežnikov. Nič več skrbi zaradi diskov, napajalnikov, posodobitev in varnostnih kopij. Vse naj bi bilo preprostejše, varnejše in zanesljivejše.

In priznati moram, da je oblak prinesel ogromno dobrih stvari.

Toda nekje na tej poti smo začeli enačiti uporabo oblačnih storitev z moderno informatiko.

Lastni strežniki so postali nekaj zastarelega. On-premise infrastruktura skoraj sinonim za preteklost.

Podjetja so začela seliti vse. Elektronsko pošto, dokumente, identitete uporabnikov, aplikacije, varnostne kopije in celo sisteme za upravljanje infrastrukture.

Vse k peščici globalnih ponudnikov.

Pri tem pa smo pogosto spregledali eno pomembno vprašanje:

Kaj se zgodi, ko ponudnik odpove?

Ne ko odpove naš strežnik. Ne ko odpove naš internetni priključek.

Ko odpove infrastruktura, na katero je vezanih na tisoče podjetij.

Takrat ugotovimo, da ne moremo storiti skoraj ničesar.

Visoka razpoložljivost, dokler vse deluje

Danes veliko govorimo o SLA, redundanci, geografsko razpršenih podatkovnih centrih in visoki razpoložljivosti.

Toda vsa ta infrastruktura nam ne pomaga veliko, če obstaja skupna točka odpovedi.

Lahko imamo podatke v treh podatkovnih centrih, vendar če odpove osrednji sistem za avtentikacijo ali upravljanje storitev, so lahko vsi trije praktično neuporabni.

In tukaj se pojavi zanimiv paradoks.

Včasih smo se trudili odstraniti vsako posamezno točko odpovedi iz lastne infrastrukture.

Danes pa smo pripravljeni celotno poslovanje zaupati enemu ponudniku.

Ali smo res povečali zanesljivost ali smo samo prenesli odgovornost drugam?

On-premise ni mrtev. Samo pozabili smo, zakaj smo ga potrebovali.

Naj bo jasno. Ne zagovarjam vrnitve v čase, ko je pod pisalno mizo brnel strežnik, za varnostno kopijo pa je skrbela ena sama tračna enota.

Tudi lastna infrastruktura ni brez tveganj.

Slabo vzdrževan strežnik je lahko bistveno manj varen od dobro upravljane oblačne storitve. Lastna infrastruktura zahteva znanje, denar, disciplino in odgovornost.

Toda danes imamo tehnologijo, o kateri smo pred dvajsetimi leti lahko samo sanjali.

Proxmox, KVM, ZFS, Ceph, Linux, PostgreSQL, Nextcloud, sodobne rešitve za nadzor in avtomatizacijo.

Z odprtokodno programsko opremo lahko zgradimo izjemno zanesljivo infrastrukturo, brez velikih licenčnih stroškov in predvsem brez popolne odvisnosti od enega ponudnika.

Lahko jo postavimo v lastnem podatkovnem centru, pri neodvisnem ponudniku gostovanja ali na več fizično ločenih lokacijah.

Z ustrezno arhitekturo, redundanco, varnostnimi kopijami in načrtom obnove lahko dosežemo zelo visoko stopnjo razpoložljivosti.

In kar je najpomembnejše:

Če gre kaj narobe, imamo možnost ukrepati.

Tehnološka neodvisnost ni korak nazaj

V zadnjih letih opažam še nekaj zanimivega.

Vse več IT-strokovnjakov zna upravljati storitve prek spletnih vmesnikov, vse manj pa jih razume, kaj se dogaja pod površjem.

Znamo klikniti Create, Deploy in Enable.

Kaj pa, ko storitev ne deluje?

Kje so dnevniki? Kako deluje avtentikacija? Kako poteka komunikacija med storitvami? Kje so podatki? Kako obnovimo sistem, če izgubimo upravljavsko okolje?

Pravo sistemsko administriranje ni samo poznavanje uporabniškega vmesnika.

Je razumevanje operacijskega sistema, omrežij, protokolov, varnosti in arhitekture.

To znanje je bilo pomembno v časih Novella.

In danes je morda še pomembnejše.

Morda potrebujemo drugačno razmišljanje

Ne pravim, da moramo jutri izklopiti Microsoft 365, odpovedati AWS in vse preseliti nazaj v lastne strežniške sobe.

Pravim pa, da bi morali ponovno začeti razmišljati o neodvisnosti.

O odprtih standardih. O prenosljivosti podatkov. O lastnih varnostnih kopijah. O možnosti zamenjave ponudnika. O sistemih, ki lahko določeno obdobje delujejo tudi brez povezave z zunanjim oblakom.

Predvsem pa o tem, da podjetje ne sme izgubiti sposobnosti samostojnega delovanja samo zato, ker je nekdo na drugem koncu sveta naredil napako.

Oblak je odlično orodje.

Ne bi pa smel postati naša edina možnost.

Za konec

Ko danes pogledam nazaj na obdobje Novell NetWara, GroupWisa in prvih velikih Linux implementacij, se zavedam, kako veliko znanja je bilo potrebnega za postavitev in upravljanje infrastrukture.

Ni bilo vedno enostavno.

Toda infrastrukturo smo razumeli. Poznali smo njene omejitve in vedeli smo, kako jo popraviti.

Danes imamo neprimerno zmogljivejšo tehnologijo, a smo v marsičem postali bolj odvisni kot kadarkoli prej.

Morda bi morali iz preteklosti vzeti najboljše in to združiti s sodobnimi tehnologijami.

Ne zato, ker bi bila preteklost boljša.

Ampak zato, ker napredek brez nadzora ni nujno napredek.

In za konec še vprašanje, ki bi si ga moralo zastaviti vsako podjetje:

Če bi Microsoft, Google ali Amazon jutri za 24 ur izklopil vaše storitve, ali bi vaše podjetje sploh še lahko poslovalo?

Če je odgovor ne, potem morda nimate problema z oblakom.

Imate problem z arhitekturo.


Avtor: Davor | Linux sistemski administrator, arhitekt IT-infrastrukture in dolgoletni zagovornik odprtih standardov ter tehnološke neodvisnosti.

#Linux #OnPremise #CloudComputing #Microsoft365 #DigitalSovereignty #OpenSource #ITInfrastructure #SystemAdministration

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja