Jezik: SL | EN
O Novellu, Linuxu, ljudeh, ki so zaznamovali mojo kariero, in o tem, zakaj me danes skrbi prihodnost sistemske administracije.
Ko danes pogledam nazaj na svojo poklicno pot, ugotovim, da sem imel priložnost doživeti nekaj izjemnih obdobij razvoja informacijske tehnologije. Od časov, ko je bil Novell NetWare sinonim za poslovna omrežja, prek vzpona Linuxa in virtualizacije do današnjega sveta kontejnerjev, Kubernetesa in avtomatizacije.
V teh letih se je spremenilo skoraj vse. Operacijski sistemi, arhitekture, orodja, način dela in pričakovanja uporabnikov.
Nekaj pa je ostalo enako.
Da bi bil dober sistemski administrator, moraš razumeti, kako sistem deluje.
In prav to danes v naši stroki vedno bolj pogrešam.
Časi, ko je bil Novell kralj omrežij
Moja zgodba z Novellom se je začela z NetWare 4.
To so bili časi, ko smo sistemski administratorji morali dobro poznati omrežne protokole, datotečne sisteme, imenike, pravice uporabnikov in delovanje strežnikov. Grafičnih orodij je bilo precej manj, dokumentacija je bila pomembna, razumevanje sistema pa nujno.
NetWare je bil za svoj čas izjemen operacijski sistem. Z uvedbo Novell Directory Services (NDS), pozneje eDirectory, je Novell postavil temelje centraliziranemu upravljanju identitet, uporabnikov in omrežnih virov.
Še danes menim, da je bil eDirectory ena najbolj podcenjenih tehnologij tistega obdobja.
Distribuirana arhitektura, replikacija imenikov, granularno upravljanje pravic in možnost povezovanja različnih sistemov so bile stvari, ki so jih druge platforme razvijale še leta pozneje.
Seveda današnje identitetne rešitve delujejo v drugačnem svetu, vendar je bil Novell na številnih področjih nedvomno pred svojim časom.
Novell, SUSE in obdobje, ki ga ne bom pozabil
Najbolj intenzivno obdobje moje poti z Novellom se je začelo okoli leta 2005.
Delal sem v podjetju Astec, ki je bilo Novellov Platinum Partner. To partnerstvo nam je omogočalo izjemen dostop do tehnologij, informacij, izobraževanj in ljudi znotraj podjetja.
Večkrat sem obiskal sedež Novella v Provu v ameriški zvezni državi Utah.
Še danes se spominjam, kako neverjetno dobro je bilo tam vse organizirano. Podjetje je delovalo kot utečen stroj. Razvoj, izobraževanje, podpora, partnerstva in sodelovanje s skupnostjo so bili na ravni, ki me je navduševala.
Kot Platinum Partner smo imeli dostop do novih izdelkov in tehnologij, pogosto še preden so bili javno predstavljeni.
To je bilo za tehnološkega navdušenca nekaj posebnega.
Včasih sem razmišljal tudi o zaposlitvi neposredno pri Novellu. Takšna priložnost bi bila gotovo mamljiva. Toda življenje sem želel ohraniti v Sloveniji, Novell pa mi je kot predavatelju kljub temu omogočal sodelovanje na mednarodnih dogodkih.
Danes mislim, da je bila to odlična kombinacija.
BrainShare – nekaj, kar je bilo treba doživeti
Če obstaja dogodek, ki je zaznamoval moje Novellovo obdobje, je to BrainShare v Salt Lake Cityju.
BrainShare ni bil samo konferenca.
Bil je srečanje ogromne skupnosti administratorjev, inženirjev, razvijalcev, partnerjev in tehnoloških navdušencev z vsega sveta.
Imel sem priložnost večkrat predavati na BrainSharu, pa tudi na GWAVAConu v Los Angelesu, openSUSE konferencah v Orlandu in Dubrovniku ter dogodkih LinuxCon po Evropi.
Predstavljal sem tehnologije in konkretne implementacije, s katerimi smo se ukvarjali v produkcijskih okoljih.
Med mojimi predavanji so bile teme, kot so Novell Vibe, SUSE Linux Enterprise Desktop, SUSE Linux Enterprise Server, PlateSpin in Novell Cloud Manager.
Leta 2011 sem na primer predstavil implementacijo Novell Vibe v podjetju Astec. Takrat smo uporabljali okolje z Novell OES2, VMware vSphere, MySQL, SAN in integracijo z eDirectory. Z Novell ZENworks Configuration Management smo upravljali več kot 5.500 delovnih postaj.
To niso bile laboratorijske demonstracije, temveč resnične rešitve, ki so jih uporabljala podjetja.
Toda najpomembnejši del vseh teh konferenc niso bile samo tehnologije.
Bili so ljudje.
Spoznal sem ogromno odličnih strokovnjakov iz različnih držav. Z mnogimi sem še danes v stiku.
Takšne povezave imajo vrednost, ki je ne more nadomestiti noben certifikat.
GroupWise, ZENworks in tehnologije pred svojim časom
Novell ni imel samo NetWara in eDirectory.
Njegov portfelj je bil izjemno zanimiv.
GroupWise je bil napredna platforma za elektronsko pošto, koledarje in skupinsko delo. ZENworks je omogočal centralizirano upravljanje delovnih postaj, aplikacij in konfiguracij. iFolder je ponujal sinhronizacijo datotek v času, ko danes uveljavljene oblačne storitve še niso bile samoumevne.
Delal sem tudi s produkti podjetja GWAVA ter povezovanjem poslovnih komunikacijskih sistemov z BlackBerry Enterprise Serverjem.
Posebej zanimiva izkušnja je bila povezana z GroupWisom.
V pogovorih s takratnim CTO-jem Novella sem dosegel dogovor glede slovenske lokalizacije GroupWisa. Sodelovali smo pri pripravi slovenskega prevoda, kar je bilo za naš trg pomembno.
To je bilo obdobje, ko so lahko partnerji in posamezniki s tehničnim znanjem ter dobrimi povezavami dejansko vplivali na razvoj in prilagoditve programske opreme.
Novell je veliko vlagal tudi v izobraževanje in širjenje znanja. Obstajali so programi sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami, skupnosti strokovnjakov in celo lastna spletna radijska postaja.
Podjetje je razumelo, da tehnologijo ustvarjajo ljudje.
Certifikati so nekoč pomenili nekaj drugega
V svoji karieri sem opravil veliko strokovnih certifikacij.
Bil sem Novell Certified Engineer (CNE), Certified Novell Instructor (CNI), SUSE Certified Linux Engineer in inštruktor. Pridobil sem tudi certifikate Red Hat, VMware, HP-UX, Oracle Linux, Oracle Virtualization, Linux Foundation in Microsoft.
Eden prvih pomembnejših je bil Red Hat Certified Engineer (RHCE), ki sem ga opravil marca 2003 na Red Hat Linux 7.3.
Izpit je bil praktičen in je trajal skoraj šest ur.
Postavljen si bil pred dejanski sistem in naloge, ki si jih moral rešiti. Ni bilo dovolj, da si poznal teorijo ali znal izbrati pravilen odgovor med ponujenimi možnostmi.
Moral si znati delati.
Takšen pristop k preverjanju znanja sem vedno cenil.
Spomnim se tudi certifikacije Novell Certified Engineer – Enterprise Services leta 2010, pri kateri sem dosegel vseh 800 od 800 možnih točk.
Istega leta sem opravil tri zahtevne izpite s področja HP-UX v treh zaporednih dneh: sistemska administracija, napredna administracija in visoka razpoložljivost s Serviceguardom. Rezultati so bili 98, 93 in 90 odstotkov.
Leta 2017 sem pridobil še Linux Foundation Certified Engineer (LFCE).
Sčasoma pa mi je certificiranje prenehalo predstavljati izziv.
Skoraj vsak proizvajalec je začel razvijati svoje certifikacijske programe. Nekateri so ostali zahtevni in kakovostni, drugi so postali predvsem del prodajnega in partnerskega ekosistema.
Certifikati imajo še danes svojo vrednost. Toda zame je pomembnejše, kaj človek dejansko zna narediti, ko se znajde pred resnično tehnično težavo.
Zakaj je Novell izgubil svoj položaj?
O tem sem skozi leta veliko razmišljal.
Po mojem mnenju razlog ni bil predvsem v tehnologiji.
Novell je imel odlične inženirje, izjemne izdelke, dobro organizirano podjetje in močno skupnost uporabnikov ter partnerjev.
Težava je bila predvsem v poslovnih odločitvah.
V času, ko so se spreminjali poslovni modeli, je podjetje izgubilo del svoje strateške usmerjenosti. Microsoft je uspel svoje izdelke povezati v privlačen ekosistem, Novell pa kljub tehnološki prednosti na številnih področjih ni uspel ohraniti nekdanjega položaja.
Prevzemi in organizacijske spremembe so postopoma zaključili obdobje Novella, kot smo ga poznali.
Zame je to še danes dokaz, da tehnološko najboljša rešitev ni nujno tudi tržni zmagovalec.
Od UNIX-a in Linuxa do virtualizacije in Kubernetesa
Moja poklicna pot se seveda ni končala z Novellom.
Skozi leta sem delal z različnimi UNIX in Linux sistemi, od Solarisa in HP-UX do Red Hata, SUSE, Debiana, Ubuntuja in Oracle Linuxa.
Sodeloval sem pri migracijah, načrtovanju visoko razpoložljivih okolij, vzpostavljanju podatkovnih centrov, virtualizaciji, varovanju infrastrukture in obnovi sistemov po odpovedih.
Danes se veliko ukvarjam s Proxmoxom, VMwarejem, Dockerjem, Kubernetesom, avtomatizacijo, omrežji in varnostjo Linux strežnikov.
Če primerjam današnje tehnologije s tistimi izpred petnajstih ali dvajsetih let, je napredek ogromen.
Toda veliko osnovnih problemov ostaja enakih.
Kako zagotoviti razpoložljivost storitev? Kako zaščititi podatke? Kako preprečiti, da odpoved ene komponente povzroči izpad celotnega sistema? Kako sistem hitro obnoviti? Kako razumeti, kaj se je zgodilo, ko nekaj odpove?
Nekoč smo uporabljali Novell Cluster Services, HP Serviceguard in PlateSpin.
Danes uporabljamo drugačne hipervizorje, replikacijo, orkestracijo in avtomatizacijo.
Orodja se spreminjajo. Inženirski problemi ostajajo.
Generacija klikov – ali izgubljamo znanje?
Tu prihajam do stvari, ki me danes v sistemski administraciji najbolj skrbi.
Opažam vse večje pomanjkanje temeljnega znanja Linuxa, omrežij in samostojnega reševanja problemov.
Danes lahko administrator z nekaj kliki postavi virtualni strežnik, namesti aplikacijo, ustvari Kubernetes gručo ali ponovno zažene kontejner.
Vse to je koristno. Grafični vmesniki, avtomatizacija in sodobna orodja so pomemben napredek.
Težava nastane, ko uporabnik teh orodij ne razume, kaj se dogaja pod površjem.
Nekdo zna ponovno zagnati Docker kontejner, ne razume pa Linux namespaces, cgroups ali omrežnih povezav.
Zna upravljati virtualne stroje, ne razume pa dobro pomnilnika, datotečnih sistemov ali delovanja jedra.
Zna ustvariti požarno pravilo, ne zna pa analizirati TCP povezave ali usmerjanja paketov.
Dokler vse deluje, je takšen pristop lahko povsem zadovoljiv.
Toda produkcijski sistemi prej ali slej odpovejo.
In takrat gumb Restart ni vedno rešitev.
Potrebno je razumeti sistem, analizirati dnevnike, spremljati procese, poznati protokole in predvsem razmišljati.
Ne trdim, da so vsi mlajši administratorji slabše usposobljeni. Poznam odlične mlade strokovnjake in verjamem, da ima nova generacija veliko znanja na področjih, ki jih pred leti sploh ni bilo.
Toda zdi se mi, da smo pri hitrem uvajanju novih orodij začeli zanemarjati osnove.
Včasih si moral sistem razumeti, da si ga lahko upravljal. Danes ga lahko upravljaš, ne da bi ga zares razumel.
To je velika razlika.
Umetna inteligenca in prihodnost sistemske administracije
Danes je tukaj še umetna inteligenca.
Lahko nam pomaga analizirati konfiguracije, pripravljati skripte, iskati vzroke težav in avtomatizirati ponavljajoče se naloge.
Tudi sam jo vidim kot koristno orodje.
Toda umetna inteligenca ne odpravi potrebe po strokovnem znanju. Prav nasprotno.
Če ne razumeš sistema, težko presodiš, ali je predlagana rešitev pravilna, varna ali potencialno nevarna.
V produkcijskem okolju je lahko napačen ukaz precej dražji od časa, ki smo ga želeli prihraniti.
Prihodnost zato po mojem mnenju ne pripada tistim, ki bodo znali uporabljati največ orodij, ampak tistim, ki bodo razumeli tehnologijo in znali orodja pravilno uporabiti.
Kaj mi je ostalo iz vseh teh let?
Ko pomislim na Novell, BrainShare, Provo, certifikate, predavanja in ljudi, ki sem jih spoznal, seveda občutim nekaj nostalgije.
Toda ne pogrešam samo starih tehnologij.
Pogrešam predvsem čas, ko je bilo poglobljeno tehnično znanje nekaj, kar smo si želeli pridobivati, deliti in nadgrajevati.
Ko je bilo predavanje na strokovni konferenci priložnost za izmenjavo resničnih izkušenj.
Ko so se inženirji lahko ure pogovarjali o datotečnih sistemih, omrežnih protokolih ali replikaciji imenikov.
Ko smo se veselili nove različice operacijskega sistema zato, ker smo želeli razumeti, kaj se je spremenilo.
V vseh teh letih sem imel srečo delati z izjemnimi tehnologijami, obiskati zanimive kraje in predvsem spoznati odlične ljudi. Z nekaterimi sem ostal povezan več kot dve desetletji.
In čeprav danes upravljam precej drugačne sisteme kot nekoč, se moj odnos do poklica ni bistveno spremenil.
Še vedno me zanima, kako stvari delujejo.
Še vedno verjamem v dobro načrtovanje, preproste rešitve, varnost, zanesljivost in temeljito razumevanje infrastrukture.
In še vedno menim, da nobena avtomatizacija ne more nadomestiti človeka, ki zna razmišljati.
Tehnologija se spreminja. Znanje ostaja.
Davor Guttierrez
Linux in UNIX sistemski inženir, arhitekt IT-infrastrukture, nekdanji Novell Certified Engineer in Certified Novell Instructor ter predavatelj na mednarodnih tehnoloških konferencah.