{"id":669,"date":"2026-11-18T06:25:34","date_gmt":"2026-11-18T06:25:34","guid":{"rendered":"https:\/\/d-mashina.net\/?p=669"},"modified":"2026-11-17T15:19:37","modified_gmt":"2026-11-17T15:19:37","slug":"tehnoloska-neodvisnost-ali-smo-se-gospodarji-svojih-sistemov-in-podatkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/2026\/11\/18\/tehnoloska-neodvisnost-ali-smo-se-gospodarji-svojih-sistemov-in-podatkov\/","title":{"rendered":"Tehnolo\u0161ka neodvisnost: ali smo \u0161e gospodarji svojih sistemov in podatkov?"},"content":{"rendered":"<p><em>Oblak, naro\u010dnine, umetna inteligenca in velike tehnolo\u0161ke korporacije nam obljubljajo udobje. Toda kak\u0161no ceno pla\u010dujemo za to, da se odpovedujemo nadzoru?<\/em><\/p>\n<p>Pred pribli\u017eno tridesetimi leti, ko sem za\u010del svojo pot v svetu ra\u010dunalni\u0161tva, je bilo marsikaj precej druga\u010de.<\/p>\n<p>Ra\u010dunalnik je stal na mizi. Programska oprema je bila name\u0161\u010dena lokalno. Podatki so bili shranjeni na na\u0161em disku. \u010ce smo kupili program, smo ga praviloma lahko uporabljali tudi brez stalne povezave z internetom.<\/p>\n<p>Seveda tehnologija takrat ni bila tako zmogljiva ali priro\u010dna kot danes.<\/p>\n<p>Toda nekaj smo imeli, kar danes vse bolj izgubljamo.<\/p>\n<p><strong>Nadzor.<\/strong><\/p>\n<p>Danes lahko z nekaj kliki ustvarimo virtualni stre\u017enik na drugem koncu sveta, shranimo terabajte podatkov v oblak in uporabljamo programsko opremo, ki je sploh nimamo name\u0161\u010dene na svojem ra\u010dunalniku.<\/p>\n<p>Vse deluje hitro, preprosto in priro\u010dno.<\/p>\n<p>Dokler nekdo drug ne spremeni pravil igre.<\/p>\n<h2>Ko lastni\u0161tvo postane naro\u010dnina<\/h2>\n<p>Neko\u010d smo programsko opremo kupili.<\/p>\n<p>Danes jo najemamo.<\/p>\n<p>Operacijski sistemi, pisarni\u0161ki paketi, orodja za razvoj, grafi\u010dni programi, varnostne re\u0161itve in celo nekatere funkcije naprav so vedno pogosteje povezani z naro\u010dninami.<\/p>\n<p>Pla\u010dujemo mese\u010dno ali letno, pogosto pa nimamo nobenega zagotovila, da bodo pogoji uporabe jutri enaki kot danes.<\/p>\n<p>Ponudnik lahko spremeni ceno, ukine dolo\u010deno funkcionalnost, spremeni licen\u010dne pogoje ali preneha podpirati izdelek.<\/p>\n<p>V\u010dasih zadostuje \u017ee odlo\u010ditev podjetja, da neka storitev ni ve\u010d poslovno zanimiva.<\/p>\n<p>Uporabnik pa ima dve mo\u017enosti: sprejeti spremembo ali poiskati alternativo.<\/p>\n<p>In \u010de je celotno njegovo poslovanje odvisno od te storitve, druga mo\u017enost pogosto ni tako preprosta.<\/p>\n<p>Ne trdim, da so naro\u010dni\u0161ki modeli sami po sebi slabi. Razvoj, vzdr\u017eevanje in varnostne posodobitve imajo svojo ceno.<\/p>\n<p>Toda obstaja pomembna razlika med uporabo storitve in popolno odvisnostjo od nje.<\/p>\n<h2>Oblak ni na\u0161 ra\u010dunalnik<\/h2>\n<p>Obla\u010dne storitve so nedvomno ena najve\u010djih tehnolo\u0161kih sprememb zadnjih desetletij.<\/p>\n<p>Omogo\u010dajo dostop do infrastrukture, ki je ve\u010dina posameznikov in manj\u0161ih podjetij nikoli ne bi mogla zgraditi sama.<\/p>\n<p>Toda oblak pogosto predstavlja tudi prenos nadzora.<\/p>\n<p>Ko podatke shranimo pri zunanjem ponudniku, smo odvisni od njegove infrastrukture, pravil, cen, razpolo\u017eljivosti in poslovnih odlo\u010ditev.<\/p>\n<p>Pri tem se rad spomnim znanega na\u010dela:<\/p>\n<p><strong>Oblak je v resnici samo ra\u010dunalnik nekoga drugega.<\/strong><\/p>\n<p>To je seveda poenostavitev, vendar dobro ponazarja bistvo.<\/p>\n<p>\u010ce imamo podatke samo pri enem ponudniku in nam ta onemogo\u010di dostop, imamo te\u017eavo.<\/p>\n<p>\u010ce podjetje uporablja aplikacijo, iz katere ne more preprosto izvoziti podatkov, ima \u0161e ve\u010djo te\u017eavo.<\/p>\n<p>In \u010de za delovanje storitve potrebuje specifi\u010dne tehnologije, ki jih podpira samo en ponudnik, se lahko znajde v polo\u017eaju, kjer je selitev tehni\u010dno zahtevna in finan\u010dno zelo draga.<\/p>\n<p>Temu pravimo <em>vendor lock-in<\/em>.<\/p>\n<p>Problem ni nujno v oblaku.<\/p>\n<p>Problem nastane, ko nimamo ve\u010d realne mo\u017enosti izbire.<\/p>\n<h2>Odprta koda kot temelj neodvisnosti<\/h2>\n<p>Prav zato se mi zdi odprtokodna programska oprema danes pomembnej\u0161a kot kadarkoli prej.<\/p>\n<p>Linux, PostgreSQL, MariaDB, Nginx, Postfix, Dovecot, Proxmox in \u0161tevilne druge tehnologije nam omogo\u010dajo gradnjo infrastrukture, pri kateri nismo popolnoma vezani na enega proizvajalca.<\/p>\n<p>Imamo dostop do konfiguracije, dokumentacije in pogosto tudi do izvorne kode.<\/p>\n<p>Sisteme lahko upravljamo sami, jih prilagajamo svojim potrebam in jih po potrebi preselimo drugam.<\/p>\n<p>Toda tu je treba biti po\u0161ten.<\/p>\n<p>Odprta koda sama po sebi \u0161e ne zagotavlja neodvisnosti.<\/p>\n<p>\u010ce nimamo znanja za upravljanje sistema, \u010de nimamo ustreznih varnostnih kopij ali \u010de je na\u0161a infrastruktura slabo zasnovana, smo lahko prav tako ranljivi.<\/p>\n<p>Poleg tega tudi odprtokodni projekti potrebujejo vzdr\u017eevanje, financiranje in skupnost, ki skrbi za njihov razvoj.<\/p>\n<p>Kljub temu nam odprta koda daje nekaj zelo pomembnega.<\/p>\n<p><strong>Mo\u017enost izbire.<\/strong><\/p>\n<p>In prav ta mo\u017enost je bistvo tehnolo\u0161ke neodvisnosti.<\/p>\n<h2>Ali so na\u0161i podatki res na\u0161i?<\/h2>\n<p>Danes ogromno zasebnih podatkov hranimo pri zunanjih ponudnikih.<\/p>\n<p>Fotografije, dokumente, elektronsko po\u0161to, kontakte, koledarje in celo varnostne kopije na\u0161ih naprav.<\/p>\n<p>Ve\u010dina ljudi o tem niti ne razmi\u0161lja.<\/p>\n<p>Dokler storitev deluje, je vse v redu.<\/p>\n<p>Toda kaj se zgodi, \u010de izgubimo dostop do uporabni\u0161kega ra\u010duna? \u010ce ponudnik spremeni pogoje? \u010ce se odlo\u010dimo za selitev? \u010ce storitev ukinejo?<\/p>\n<p>Ali lahko vse podatke preprosto izvozimo?<\/p>\n<p>Ali jih lahko prenesemo drugam, ne da bi izgubili pomembne metapodatke?<\/p>\n<p>Ali jih lahko obnovimo brez pomo\u010di ponudnika?<\/p>\n<p>To so vpra\u0161anja, ki bi si jih morali zastaviti precej pogosteje.<\/p>\n<p>Sam vedno bolj zagovarjam pristop, pri katerem imamo pomembne podatke pod lastnim nadzorom, hkrati pa uporabljamo zunanje storitve tam, kjer nam prina\u0161ajo jasno korist.<\/p>\n<p>Na primer, lastni Nextcloud lahko omogo\u010da upravljanje dokumentov in fotografij na infrastrukturi, ki jo nadzorujemo sami.<\/p>\n<p>Toda tudi lastna infrastruktura potrebuje vzdr\u017eevanje, varnostne posodobitve, nadzor in kakovostne varnostne kopije.<\/p>\n<p>Lastni stre\u017enik brez ustreznega varnostnega na\u010drta ni nujno varnej\u0161i od kakovostne obla\u010dne storitve.<\/p>\n<p>Neodvisnost namre\u010d pomeni tudi odgovornost.<\/p>\n<h2>Varnost ali odvisnost od varnostnih produktov?<\/h2>\n<p>Podobno razmi\u0161ljam tudi o informacijski varnosti.<\/p>\n<p>Danes imamo na voljo ogromno komercialnih re\u0161itev, ki obljubljajo za\u0161\u010dito na\u0161ih sistemov.<\/p>\n<p>Vendar se pogosto vpra\u0161am, ali pri tem v\u010dasih ne pozabljamo na osnovne varnostne mehanizme, ki jih \u017ee imamo.<\/p>\n<p>Linux na primer omogo\u010da zelo natan\u010den nadzor nad privilegiji procesov, dostopom do datote\u010dnega sistema, omre\u017enimi povezavami in sistemskimi klici.<\/p>\n<p>Z nftables, AppArmor, SELinux, systemd sandboxingom ter pravilno zasnovano omre\u017eno arhitekturo lahko dose\u017eemo zelo visoko raven za\u0161\u010dite.<\/p>\n<p>Seveda to ne pomeni, da dodatnih varnostnih orodij nikoli ne potrebujemo.<\/p>\n<p>Pomeni pa, da bi morali najprej razumeti in pravilno uporabljati tehnologijo, ki jo \u017ee imamo.<\/p>\n<p>Kupovanje vedno novih varnostnih re\u0161itev ne more nadomestiti pomanjkanja sistemskega znanja.<\/p>\n<p>\u0160e posebej problemati\u010dno postane, ko za vsako osnovno funkcionalnost potrebujemo novo licenco, novo naro\u010dnino in novega zunanjega ponudnika.<\/p>\n<p>Takrat se moramo vpra\u0161ati, ali gradimo varnej\u0161o infrastrukturo ali samo vedno bolj zapleten sistem odvisnosti.<\/p>\n<h2>Umetna inteligenca prina\u0161a novo obliko odvisnosti<\/h2>\n<p>Z razvojem umetne inteligence se odpira \u0161e eno zanimivo vpra\u0161anje.<\/p>\n<p>Vedno ve\u010d opravil prepu\u0161\u010damo sistemom, katerih delovanja ne razumemo povsem.<\/p>\n<p>Umetna inteligenca pi\u0161e besedila, programira, analizira dokumente, pripravlja poro\u010dila in sprejema priporo\u010dila na podlagi ogromnih koli\u010din podatkov.<\/p>\n<p>Tudi sam jo uporabljam in v njej vidim veliko koristnih mo\u017enosti.<\/p>\n<p>Toda ne morem se znebiti ob\u010dutka, da bi lahko pri\u0161li do nove oblike tehnolo\u0161ke odvisnosti.<\/p>\n<p>Kaj se zgodi, \u010de se navadimo, da nam umetna inteligenca vedno pripravi re\u0161itev, mi pa postopoma izgubimo sposobnost samostojnega re\u0161evanja problemov?<\/p>\n<p>Kaj se zgodi, ko podjetje svoje poslovne procese tako tesno pove\u017ee z enim ponudnikom umetne inteligence, da brez njega ne more ve\u010d normalno delovati?<\/p>\n<p>In kdo nosi odgovornost, \u010de sistem sprejme napa\u010dno odlo\u010ditev?<\/p>\n<p>Umetna inteligenca je lahko odli\u010dno orodje.<\/p>\n<p>Ne bi pa smela postati nadomestilo za razumevanje.<\/p>\n<p><strong>Tehnolo\u0161ka neodvisnost ni samo vpra\u0161anje lastni\u0161tva podatkov in infrastrukture. Je tudi vpra\u0161anje ohranjanja znanja.<\/strong><\/p>\n<h2>Evropa in digitalna suverenost<\/h2>\n<p>V Evropi se vse pogosteje govori o digitalni suverenosti.<\/p>\n<p>Gre za vpra\u0161anje, koliko nadzora imamo nad klju\u010dnimi digitalnimi tehnologijami, podatki in infrastrukturo.<\/p>\n<p>Velik del globalnega trga obla\u010dnih storitev, operacijskih sistemov, mobilnih platform in umetne inteligence obvladuje razmeroma majhno \u0161tevilo velikih podjetij.<\/p>\n<p>To samo po sebi \u0161e ne pomeni, da so njihove storitve slabe.<\/p>\n<p>Pomeni pa, da lahko poslovne, tehnolo\u0161ke in politi\u010dne odlo\u010ditve teh podjetij mo\u010dno vplivajo tudi na evropske uporabnike in organizacije.<\/p>\n<p>Digitalna suverenost zato ne pomeni nujno, da moramo vse razviti sami ali zavrniti tuje ponudnike.<\/p>\n<p>Pomeni predvsem, da moramo imeti mo\u017enost izbire, prenosa podatkov, menjave ponudnikov in samostojnega upravljanja kriti\u010dne infrastrukture.<\/p>\n<p>Zame je to precej bolj pomembno kot zgolj vpra\u0161anje, v kateri dr\u017eavi stoji podatkovni center.<\/p>\n<h2>Ne potrebujemo popolne neodvisnosti<\/h2>\n<p>Bilo bi nerealno pri\u010dakovati, da bomo lahko vse tehnologije razvijali, gostili in vzdr\u017eevali sami.<\/p>\n<p>Tudi najbolj neodvisna infrastruktura uporablja procesorje, omre\u017eno opremo, programsko opremo in storitve drugih proizvajalcev.<\/p>\n<p>Popolna tehnolo\u0161ka neodvisnost prakti\u010dno ne obstaja.<\/p>\n<p>Toda med popolno odvisnostjo in popolno neodvisnostjo je ogromno prostora.<\/p>\n<p>Lahko uporabljamo odprte standarde.<\/p>\n<p>Lahko izbiramo re\u0161itve, ki omogo\u010dajo prenos podatkov.<\/p>\n<p>Lahko imamo lastne varnostne kopije.<\/p>\n<p>Lahko gradimo sisteme, ki niso vezani na enega ponudnika.<\/p>\n<p>In lahko ohranjamo znanje, potrebno za njihovo upravljanje.<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161e pa je, da imamo pripravljen odgovor na preprosto vpra\u0161anje:<\/p>\n<p><strong>Kaj bomo naredili, \u010de ponudnik, od katerega smo danes odvisni, jutri ne bo ve\u010d na voljo?<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce na to nimamo odgovora, potem morda nismo tako tehnolo\u0161ko neodvisni, kot si predstavljamo.<\/p>\n<h2>Zaklju\u010dek: tehnologija bi morala biti orodje, ne gospodar<\/h2>\n<p>Tehnolo\u0161kega napredka ne moremo in tudi ne bi smeli ustaviti.<\/p>\n<p>Oblak, avtomatizacija, umetna inteligenca in sodobne digitalne storitve nam omogo\u010dajo stvari, o katerih smo pred desetletji lahko samo sanjali.<\/p>\n<p>Toda pri vsem tem ne bi smeli pozabiti, komu naj bi tehnologija slu\u017eila.<\/p>\n<p>\u010cloveku.<\/p>\n<p>Ne ponudnikom naro\u010dnin, ne algoritmom in ne poslovnim modelom, katerih cilj je, da uporabnik \u010dim te\u017eje odide drugam.<\/p>\n<p>Po skoraj tridesetih letih dela v informatiki \u0161e vedno verjamem, da je ena najve\u010djih prednosti dobrega tehnolo\u0161kega znanja prav svoboda odlo\u010danja.<\/p>\n<p>Svoboda, da lahko izberemo druga\u010dno re\u0161itev.<\/p>\n<p>Da lahko svoje podatke preselimo.<\/p>\n<p>Da lahko sistem obnovimo.<\/p>\n<p>Da lahko zamenjamo ponudnika.<\/p>\n<p>In da znamo razumeti ter upravljati tehnologijo, od katere smo odvisni.<\/p>\n<p><strong>Tehnolo\u0161ka neodvisnost ne pomeni, da nikogar ne potrebujemo. Pomeni, da nismo ujeti v polo\u017eaj, ko brez nekoga drugega ne moremo ve\u010d naprej.<\/strong><\/p>\n<p>Morda je prav to ena najpomembnej\u0161ih tehnolo\u0161kih svobo\u0161\u010din, ki jih moramo ohraniti.<\/p>\n<div>\n<hr \/>\n<\/div>\n<p><em>Kaj pa vi? Ali imate svoje podatke res pod nadzorom? Bi lahko jutri zamenjali ponudnika oblaka, elektronske po\u0161te ali programske opreme, ne da bi pri tem izgubili pomembne podatke ali funkcionalnosti?<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Oblak, naro\u010dnine, umetna inteligenca in velike tehnolo\u0161ke korporacije nam obljubljajo udobje. Toda kak\u0161no ceno pla\u010dujemo za to, da se odpovedujemo nadzoru? Pred pribli\u017eno tridesetimi leti, ko sem za\u010del [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":670,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[43,39,152],"tags":[367,363,150,365,164,371,369],"class_list":["post-669","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-odprta-koda","category-opensource","category-tehnologija","tag-cloud","tag-digitalna-suverenost","tag-linux","tag-nextcloud","tag-open-source","tag-umetna-inteligenca","tag-vendor-lock-in"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/669","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=669"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/669\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":671,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/669\/revisions\/671"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/670"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=669"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=669"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=669"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}