{"id":650,"date":"2026-11-13T13:22:59","date_gmt":"2026-11-13T13:22:59","guid":{"rendered":"https:\/\/d-mashina.net\/?p=650"},"modified":"2026-11-13T13:49:17","modified_gmt":"2026-11-13T13:49:17","slug":"od-netwara-do-kubernetesa-moja-pot-skozi-tri-desetletja-sistemske-administracije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/2026\/11\/13\/od-netwara-do-kubernetesa-moja-pot-skozi-tri-desetletja-sistemske-administracije\/","title":{"rendered":"Od NetWara do Kubernetesa: moja pot skozi tri desetletja sistemske administracije"},"content":{"rendered":"

Jezik: SL | EN<\/a><\/code><\/p>\n

O Novellu, Linuxu, ljudeh, ki so zaznamovali mojo kariero, in o tem, zakaj me danes skrbi prihodnost sistemske administracije.<\/em><\/p>\n

Ko danes pogledam nazaj na svojo poklicno pot, ugotovim, da sem imel prilo\u017enost do\u017eiveti nekaj izjemnih obdobij razvoja informacijske tehnologije. Od \u010dasov, ko je bil Novell NetWare sinonim za poslovna omre\u017eja, prek vzpona Linuxa in virtualizacije do dana\u0161njega sveta kontejnerjev, Kubernetesa in avtomatizacije.<\/p>\n

V teh letih se je spremenilo skoraj vse. Operacijski sistemi, arhitekture, orodja, na\u010din dela in pri\u010dakovanja uporabnikov.<\/p>\n

Nekaj pa je ostalo enako.<\/p>\n

Da bi bil dober sistemski administrator, mora\u0161 razumeti, kako sistem deluje.<\/strong><\/p>\n

In prav to danes v na\u0161i stroki vedno bolj pogre\u0161am.<\/p>\n

\u010casi, ko je bil Novell kralj omre\u017eij<\/h2>\n

Moja zgodba z Novellom se je za\u010dela z NetWare 4.<\/p>\n

To so bili \u010dasi, ko smo sistemski administratorji morali dobro poznati omre\u017ene protokole, datote\u010dne sisteme, imenike, pravice uporabnikov in delovanje stre\u017enikov. Grafi\u010dnih orodij je bilo precej manj, dokumentacija je bila pomembna, razumevanje sistema pa nujno.<\/p>\n

NetWare je bil za svoj \u010das izjemen operacijski sistem. Z uvedbo Novell Directory Services (NDS), pozneje eDirectory, je Novell postavil temelje centraliziranemu upravljanju identitet, uporabnikov in omre\u017enih virov.<\/p>\n

\u0160e danes menim, da je bil eDirectory ena najbolj podcenjenih tehnologij tistega obdobja.<\/p>\n

Distribuirana arhitektura, replikacija imenikov, granularno upravljanje pravic in mo\u017enost povezovanja razli\u010dnih sistemov so bile stvari, ki so jih druge platforme razvijale \u0161e leta pozneje.<\/p>\n

Seveda dana\u0161nje identitetne re\u0161itve delujejo v druga\u010dnem svetu, vendar je bil Novell na \u0161tevilnih podro\u010djih nedvomno pred svojim \u010dasom.<\/p>\n

Novell, SUSE in obdobje, ki ga ne bom pozabil<\/h2>\n

Najbolj intenzivno obdobje moje poti z Novellom se je za\u010delo okoli leta 2005.<\/p>\n

Delal sem v podjetju Astec, ki je bilo Novellov Platinum Partner. To partnerstvo nam je omogo\u010dalo izjemen dostop do tehnologij, informacij, izobra\u017eevanj in ljudi znotraj podjetja.<\/p>\n

Ve\u010dkrat sem obiskal sede\u017e Novella v Provu v ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Utah.<\/p>\n

\u0160e danes se spominjam, kako neverjetno dobro je bilo tam vse organizirano. Podjetje je delovalo kot ute\u010den stroj. Razvoj, izobra\u017eevanje, podpora, partnerstva in sodelovanje s skupnostjo so bili na ravni, ki me je navdu\u0161evala.<\/p>\n

Kot Platinum Partner smo imeli dostop do novih izdelkov in tehnologij, pogosto \u0161e preden so bili javno predstavljeni.<\/p>\n

To je bilo za tehnolo\u0161kega navdu\u0161enca nekaj posebnega.<\/p>\n

V\u010dasih sem razmi\u0161ljal tudi o zaposlitvi neposredno pri Novellu. Tak\u0161na prilo\u017enost bi bila gotovo mamljiva. Toda \u017eivljenje sem \u017eelel ohraniti v Sloveniji, Novell pa mi je kot predavatelju kljub temu omogo\u010dal sodelovanje na mednarodnih dogodkih.<\/p>\n

Danes mislim, da je bila to odli\u010dna kombinacija.<\/p>\n

BrainShare \u2013 nekaj, kar je bilo treba do\u017eiveti<\/h2>\n

\u010ce obstaja dogodek, ki je zaznamoval moje Novellovo obdobje, je to BrainShare v Salt Lake Cityju.<\/p>\n

BrainShare ni bil samo konferenca.<\/p>\n

Bil je sre\u010danje ogromne skupnosti administratorjev, in\u017eenirjev, razvijalcev, partnerjev in tehnolo\u0161kih navdu\u0161encev z vsega sveta.<\/p>\n

Imel sem prilo\u017enost ve\u010dkrat predavati na BrainSharu, pa tudi na GWAVAConu v Los Angelesu, openSUSE konferencah v Orlandu in Dubrovniku ter dogodkih LinuxCon po Evropi.<\/p>\n

Predstavljal sem tehnologije in konkretne implementacije, s katerimi smo se ukvarjali v produkcijskih okoljih.<\/p>\n

Med mojimi predavanji so bile teme, kot so Novell Vibe, SUSE Linux Enterprise Desktop, SUSE Linux Enterprise Server, PlateSpin in Novell Cloud Manager.<\/p>\n

Leta 2011 sem na primer predstavil implementacijo Novell Vibe v podjetju Astec. Takrat smo uporabljali okolje z Novell OES2, VMware vSphere, MySQL, SAN in integracijo z eDirectory. Z Novell ZENworks Configuration Management smo upravljali ve\u010d kot 5.500 delovnih postaj.<\/p>\n

To niso bile laboratorijske demonstracije, temve\u010d resni\u010dne re\u0161itve, ki so jih uporabljala podjetja.<\/p>\n

Toda najpomembnej\u0161i del vseh teh konferenc niso bile samo tehnologije.<\/p>\n

Bili so ljudje.<\/p>\n

Spoznal sem ogromno odli\u010dnih strokovnjakov iz razli\u010dnih dr\u017eav. Z mnogimi sem \u0161e danes v stiku.<\/p>\n

Tak\u0161ne povezave imajo vrednost, ki je ne more nadomestiti noben certifikat.<\/p>\n

GroupWise, ZENworks in tehnologije pred svojim \u010dasom<\/h2>\n

Novell ni imel samo NetWara in eDirectory.<\/p>\n

Njegov portfelj je bil izjemno zanimiv.<\/p>\n

GroupWise je bil napredna platforma za elektronsko po\u0161to, koledarje in skupinsko delo. ZENworks je omogo\u010dal centralizirano upravljanje delovnih postaj, aplikacij in konfiguracij. iFolder je ponujal sinhronizacijo datotek v \u010dasu, ko danes uveljavljene obla\u010dne storitve \u0161e niso bile samoumevne.<\/p>\n

Delal sem tudi s produkti podjetja GWAVA ter povezovanjem poslovnih komunikacijskih sistemov z BlackBerry Enterprise Serverjem.<\/p>\n

Posebej zanimiva izku\u0161nja je bila povezana z GroupWisom.<\/p>\n

V pogovorih s takratnim CTO-jem Novella sem dosegel dogovor glede slovenske lokalizacije GroupWisa. Sodelovali smo pri pripravi slovenskega prevoda, kar je bilo za na\u0161 trg pomembno.<\/p>\n

To je bilo obdobje, ko so lahko partnerji in posamezniki s tehni\u010dnim znanjem ter dobrimi povezavami dejansko vplivali na razvoj in prilagoditve programske opreme.<\/p>\n

Novell je veliko vlagal tudi v izobra\u017eevanje in \u0161irjenje znanja. Obstajali so programi sodelovanja z izobra\u017eevalnimi ustanovami, skupnosti strokovnjakov in celo lastna spletna radijska postaja.<\/p>\n

Podjetje je razumelo, da tehnologijo ustvarjajo ljudje.<\/p>\n

Certifikati so neko\u010d pomenili nekaj drugega<\/h2>\n

V svoji karieri sem opravil veliko strokovnih certifikacij.<\/p>\n

Bil sem Novell Certified Engineer (CNE), Certified Novell Instructor (CNI), SUSE Certified Linux Engineer in in\u0161truktor. Pridobil sem tudi certifikate Red Hat, VMware, HP-UX, Oracle Linux, Oracle Virtualization, Linux Foundation in Microsoft.<\/p>\n

Eden prvih pomembnej\u0161ih je bil Red Hat Certified Engineer (RHCE), ki sem ga opravil marca 2003 na Red Hat Linux 7.3.<\/p>\n

Izpit je bil prakti\u010den in je trajal skoraj \u0161est ur.<\/p>\n

Postavljen si bil pred dejanski sistem in naloge, ki si jih moral re\u0161iti. Ni bilo dovolj, da si poznal teorijo ali znal izbrati pravilen odgovor med ponujenimi mo\u017enostmi.<\/p>\n

Moral si znati delati.<\/p>\n

Tak\u0161en pristop k preverjanju znanja sem vedno cenil.<\/p>\n

Spomnim se tudi certifikacije Novell Certified Engineer \u2013 Enterprise Services leta 2010, pri kateri sem dosegel vseh 800 od 800 mo\u017enih to\u010dk.<\/p>\n

Istega leta sem opravil tri zahtevne izpite s podro\u010dja HP-UX v treh zaporednih dneh: sistemska administracija, napredna administracija in visoka razpolo\u017eljivost s Serviceguardom. Rezultati so bili 98, 93 in 90 odstotkov.<\/p>\n

Leta 2017 sem pridobil \u0161e Linux Foundation Certified Engineer (LFCE).<\/p>\n

S\u010dasoma pa mi je certificiranje prenehalo predstavljati izziv.<\/p>\n

Skoraj vsak proizvajalec je za\u010del razvijati svoje certifikacijske programe. Nekateri so ostali zahtevni in kakovostni, drugi so postali predvsem del prodajnega in partnerskega ekosistema.<\/p>\n

Certifikati imajo \u0161e danes svojo vrednost. Toda zame je pomembnej\u0161e, kaj \u010dlovek dejansko zna narediti, ko se znajde pred resni\u010dno tehni\u010dno te\u017eavo.<\/p>\n

Zakaj je Novell izgubil svoj polo\u017eaj?<\/h2>\n

O tem sem skozi leta veliko razmi\u0161ljal.<\/p>\n

Po mojem mnenju razlog ni bil predvsem v tehnologiji.<\/p>\n

Novell je imel odli\u010dne in\u017eenirje, izjemne izdelke, dobro organizirano podjetje in mo\u010dno skupnost uporabnikov ter partnerjev.<\/p>\n

Te\u017eava je bila predvsem v poslovnih odlo\u010ditvah.<\/p>\n

V \u010dasu, ko so se spreminjali poslovni modeli, je podjetje izgubilo del svoje strate\u0161ke usmerjenosti. Microsoft je uspel svoje izdelke povezati v privla\u010den ekosistem, Novell pa kljub tehnolo\u0161ki prednosti na \u0161tevilnih podro\u010djih ni uspel ohraniti nekdanjega polo\u017eaja.<\/p>\n

Prevzemi in organizacijske spremembe so postopoma zaklju\u010dili obdobje Novella, kot smo ga poznali.<\/p>\n

Zame je to \u0161e danes dokaz, da tehnolo\u0161ko najbolj\u0161a re\u0161itev ni nujno tudi tr\u017eni zmagovalec.<\/p>\n

Od UNIX-a in Linuxa do virtualizacije in Kubernetesa<\/h2>\n

Moja poklicna pot se seveda ni kon\u010dala z Novellom.<\/p>\n

Skozi leta sem delal z razli\u010dnimi UNIX in Linux sistemi, od Solarisa in HP-UX do Red Hata, SUSE, Debiana, Ubuntuja in Oracle Linuxa.<\/p>\n

Sodeloval sem pri migracijah, na\u010drtovanju visoko razpolo\u017eljivih okolij, vzpostavljanju podatkovnih centrov, virtualizaciji, varovanju infrastrukture in obnovi sistemov po odpovedih.<\/p>\n

Danes se veliko ukvarjam s Proxmoxom, VMwarejem, Dockerjem, Kubernetesom, avtomatizacijo, omre\u017eji in varnostjo Linux stre\u017enikov.<\/p>\n

\u010ce primerjam dana\u0161nje tehnologije s tistimi izpred petnajstih ali dvajsetih let, je napredek ogromen.<\/p>\n

Toda veliko osnovnih problemov ostaja enakih.<\/p>\n

Kako zagotoviti razpolo\u017eljivost storitev? Kako za\u0161\u010dititi podatke? Kako prepre\u010diti, da odpoved ene komponente povzro\u010di izpad celotnega sistema? Kako sistem hitro obnoviti? Kako razumeti, kaj se je zgodilo, ko nekaj odpove?<\/p>\n

Neko\u010d smo uporabljali Novell Cluster Services, HP Serviceguard in PlateSpin.<\/p>\n

Danes uporabljamo druga\u010dne hipervizorje, replikacijo, orkestracijo in avtomatizacijo.<\/p>\n

Orodja se spreminjajo. In\u017eenirski problemi ostajajo.<\/strong><\/p>\n

Generacija klikov \u2013 ali izgubljamo znanje?<\/h2>\n

Tu prihajam do stvari, ki me danes v sistemski administraciji najbolj skrbi.<\/p>\n

Opa\u017eam vse ve\u010dje pomanjkanje temeljnega znanja Linuxa, omre\u017eij in samostojnega re\u0161evanja problemov.<\/p>\n

Danes lahko administrator z nekaj kliki postavi virtualni stre\u017enik, namesti aplikacijo, ustvari Kubernetes gru\u010do ali ponovno za\u017eene kontejner.<\/p>\n

Vse to je koristno. Grafi\u010dni vmesniki, avtomatizacija in sodobna orodja so pomemben napredek.<\/p>\n

Te\u017eava nastane, ko uporabnik teh orodij ne razume, kaj se dogaja pod povr\u0161jem.<\/p>\n

Nekdo zna ponovno zagnati Docker kontejner, ne razume pa Linux namespaces, cgroups ali omre\u017enih povezav.<\/p>\n

Zna upravljati virtualne stroje, ne razume pa dobro pomnilnika, datote\u010dnih sistemov ali delovanja jedra.<\/p>\n

Zna ustvariti po\u017earno pravilo, ne zna pa analizirati TCP povezave ali usmerjanja paketov.<\/p>\n

Dokler vse deluje, je tak\u0161en pristop lahko povsem zadovoljiv.<\/p>\n

Toda produkcijski sistemi prej ali slej odpovejo.<\/p>\n

In takrat gumb Restart ni vedno re\u0161itev.<\/p>\n

Potrebno je razumeti sistem, analizirati dnevnike, spremljati procese, poznati protokole in predvsem razmi\u0161ljati.<\/p>\n

Ne trdim, da so vsi mlaj\u0161i administratorji slab\u0161e usposobljeni. Poznam odli\u010dne mlade strokovnjake in verjamem, da ima nova generacija veliko znanja na podro\u010djih, ki jih pred leti sploh ni bilo.<\/p>\n

Toda zdi se mi, da smo pri hitrem uvajanju novih orodij za\u010deli zanemarjati osnove.<\/p>\n

V\u010dasih si moral sistem razumeti, da si ga lahko upravljal. Danes ga lahko upravlja\u0161, ne da bi ga zares razumel.<\/strong><\/p>\n

To je velika razlika.<\/p>\n

Umetna inteligenca in prihodnost sistemske administracije<\/h2>\n

Danes je tukaj \u0161e umetna inteligenca.<\/p>\n

Lahko nam pomaga analizirati konfiguracije, pripravljati skripte, iskati vzroke te\u017eav in avtomatizirati ponavljajo\u010de se naloge.<\/p>\n

Tudi sam jo vidim kot koristno orodje.<\/p>\n

Toda umetna inteligenca ne odpravi potrebe po strokovnem znanju. Prav nasprotno.<\/p>\n

\u010ce ne razume\u0161 sistema, te\u017eko presodi\u0161, ali je predlagana re\u0161itev pravilna, varna ali potencialno nevarna.<\/p>\n

V produkcijskem okolju je lahko napa\u010den ukaz precej dra\u017eji od \u010dasa, ki smo ga \u017eeleli prihraniti.<\/p>\n

Prihodnost zato po mojem mnenju ne pripada tistim, ki bodo znali uporabljati najve\u010d orodij, ampak tistim, ki bodo razumeli tehnologijo in znali orodja pravilno uporabiti.<\/p>\n

Kaj mi je ostalo iz vseh teh let?<\/h2>\n

Ko pomislim na Novell, BrainShare, Provo, certifikate, predavanja in ljudi, ki sem jih spoznal, seveda ob\u010dutim nekaj nostalgije.<\/p>\n

Toda ne pogre\u0161am samo starih tehnologij.<\/p>\n

Pogre\u0161am predvsem \u010das, ko je bilo poglobljeno tehni\u010dno znanje nekaj, kar smo si \u017eeleli pridobivati, deliti in nadgrajevati.<\/p>\n

Ko je bilo predavanje na strokovni konferenci prilo\u017enost za izmenjavo resni\u010dnih izku\u0161enj.<\/p>\n

Ko so se in\u017eenirji lahko ure pogovarjali o datote\u010dnih sistemih, omre\u017enih protokolih ali replikaciji imenikov.<\/p>\n

Ko smo se veselili nove razli\u010dice operacijskega sistema zato, ker smo \u017eeleli razumeti, kaj se je spremenilo.<\/p>\n

V vseh teh letih sem imel sre\u010do delati z izjemnimi tehnologijami, obiskati zanimive kraje in predvsem spoznati odli\u010dne ljudi. Z nekaterimi sem ostal povezan ve\u010d kot dve desetletji.<\/p>\n

In \u010deprav danes upravljam precej druga\u010dne sisteme kot neko\u010d, se moj odnos do poklica ni bistveno spremenil.<\/p>\n

\u0160e vedno me zanima, kako stvari delujejo.<\/p>\n

\u0160e vedno verjamem v dobro na\u010drtovanje, preproste re\u0161itve, varnost, zanesljivost in temeljito razumevanje infrastrukture.<\/p>\n

In \u0161e vedno menim, da nobena avtomatizacija ne more nadomestiti \u010dloveka, ki zna razmi\u0161ljati.<\/p>\n

Tehnologija se spreminja. Znanje ostaja.<\/strong><\/p>\n

\n
\n<\/div>\n

Davor Guttierrez<\/em><\/p>\n

Linux in UNIX sistemski in\u017eenir, arhitekt IT-infrastrukture, nekdanji Novell Certified Engineer in Certified Novell Instructor ter predavatelj na mednarodnih tehnolo\u0161kih konferencah.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jezik: SL | EN O Novellu, Linuxu, ljudeh, ki so zaznamovali mojo kariero, in o tem, zakaj me danes skrbi prihodnost sistemske administracije. Ko danes pogledam nazaj na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":651,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[89,78,48,82],"tags":[342,344,150,338,336,346,340],"class_list":["post-650","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-brainshare","category-it","category-linuxcon","category-novell","tag-brainshare","tag-kubernetes","tag-linux","tag-netware","tag-novell","tag-sistemska-administracija","tag-suse"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/650","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=650"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/650\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":663,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/650\/revisions\/663"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/651"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=650"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=650"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=650"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}