{"id":609,"date":"2026-10-13T19:28:14","date_gmt":"2026-10-13T19:28:14","guid":{"rendered":"https:\/\/d-mashina.net\/?p=609"},"modified":"2026-10-13T19:28:14","modified_gmt":"2026-10-13T19:28:14","slug":"od-commodore-64-do-linuxa-in-radioamaterstva-moja-tehnoloska-pot-skozi-stiri-desetletja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/2026\/10\/13\/od-commodore-64-do-linuxa-in-radioamaterstva-moja-tehnoloska-pot-skozi-stiri-desetletja\/","title":{"rendered":"Od Commodore 64 do Linuxa in radioamaterstva \u2013 moja tehnolo\u0161ka pot skozi \u0161tiri desetletja"},"content":{"rendered":"

Spomini na \u010dase, ko smo programe prepisovali iz revij, igre nalagali s kaset, programsko opremo naro\u010dali iz tiskanih katalogov in se s pomo\u010djo radijskih valov pogovarjali z ljudmi na drugem koncu sveta.<\/em><\/p>\n

Danes so ra\u010dunalniki, internet in sodobne komunikacije nekaj povsem samoumevnega. Ra\u010dunalnik pri\u017egemo, odpremo spletni brskalnik in v nekaj sekundah dobimo skoraj katerokoli informacijo. Programe kupujemo in prena\u0161amo prek interneta, podatke shranjujemo v oblak, z ljudmi na drugem koncu sveta pa se pogovarjamo prek videoklicev.<\/p>\n

Ko sem sam za\u010del spoznavati ra\u010dunalni\u0161tvo, je bilo vse precej druga\u010de.<\/p>\n

Pisala so se osemdeseta leta prej\u0161njega stoletja. Osebni ra\u010dunalniki so \u0161ele prihajali v na\u0161e domove, internet za obi\u010dajne uporabnike prakti\u010dno ni obstajal, mobilni telefoni so bili \u0161e dale\u010d od dana\u0161nje raz\u0161irjenosti.<\/p>\n

Toda prav zaradi tega je bilo obdobje izjemno zanimivo. Vsaka nova naprava, vsak program in vsaka tehni\u010dna novost so predstavljali prilo\u017enost za raziskovanje.<\/p>\n

Moja pot se je za\u010dela z ZX Spectrumom pri sosedu, nadaljevala s Commodorjem 64, Amigama 500 in 2000 ter prvim PC-jem s procesorjem Pentium 90. Vzporedno sem spoznaval radioamaterstvo, paketni radio in satelitsko televizijo.<\/p>\n

Danes se poklicno ukvarjam z Linuxom in stre\u017eni\u0161ko infrastrukturo, po skoraj \u0161tiridesetih letih pa sem se vrnil tudi k radioamaterstvu.<\/p>\n

To je nekaj mojih spominov na to zanimivo tehnolo\u0161ko pot.<\/p>\n

\n
\n<\/div>\n

Prvi stik z ra\u010dunalniki \u2013 ZX Spectrum pri sosedu<\/h2>\n

Eden mojih prvih spominov na ra\u010dunalnike sega pribli\u017eno v leti 1984 ali 1985.<\/p>\n

Takrat je imel na\u0161 sosed ra\u010dunalnik ZX Spectrum.<\/p>\n

Majhen ra\u010dunalnik z zna\u010dilno gumijasto tipkovnico, ki je bil priklju\u010den na obi\u010dajen televizor, je bil za nas otroke nekaj posebnega.<\/p>\n

Spomnim se, da smo igrali igro, v kateri si upravljal letalo oziroma plovilo, ki je letelo nad povr\u0161jem, pri tem pa si se moral izogibati razli\u010dnim oviram.<\/p>\n

Po ve\u010d kot \u0161tiridesetih letih se natan\u010dnega imena igre ne spomnim ve\u010d. Morda je bil to Harrier Attack, vendar nisem povsem prepri\u010dan.<\/p>\n

Vsekakor pa se zelo dobro spomnim navdu\u0161enja nad tem, da lahko s pomo\u010djo majhnega ra\u010dunalnika upravlja\u0161 dogajanje na televizijskem zaslonu.<\/p>\n

Danes se to sli\u0161i povsem obi\u010dajno, takrat pa je bilo skoraj \u010darobno.<\/p>\n

Commodore 64 \u2013 ra\u010dunalnik, ki je zaznamoval generacijo<\/h2>\n

Pozneje sem dobil svoj Commodore 64 oziroma C64, enega najbolj legendarnih doma\u010dih ra\u010dunalnikov vseh \u010dasov.<\/p>\n

Imel je 64 KB pomnilnika, procesor MOS 6510, grafi\u010dni \u010dip VIC-II in znameniti zvo\u010dni \u010dip SID.<\/p>\n

Za dana\u0161nje razmere so to sme\u0161no majhne \u0161tevilke, toda C64 je omogo\u010dal presenetljivo veliko.<\/p>\n

Uporabljali smo kasetne enote Datasette in disketne pogone Commodore 1541. Imeli smo tudi razli\u010dne dodatne module oziroma cartridge, ki so omogo\u010dali nove funkcije.<\/p>\n

Eden najbolj znanih pripomo\u010dkov je bil Turbo 250, ki je omogo\u010dal hitrej\u0161e nalaganje programov s kaset.<\/p>\n

Nastavljanje glave kasetofona<\/h3>\n

Kdor je uporabljal Commodore 64 s kasetofonom, se verjetno \u0161e danes spomni nastavljanja glave.<\/p>\n

\u010ce je bila glava napa\u010dno nastavljena, se program pogosto ni nalo\u017eil.<\/p>\n

Z majhnim izvija\u010dem si obra\u010dal nastavitveni vijak, spremljal signal in posku\u0161al dose\u010di \u010dim bolj\u0161e branje kasete.<\/p>\n

V\u010dasih je uspelo takoj, drugi\u010d si porabil precej \u010dasa.<\/p>\n

Ko se je igra po vseh poskusih kon\u010dno nalo\u017eila, je bilo zadovoljstvo toliko ve\u010dje.<\/p>\n

Danes kliknemo ikono in pri\u010dakujemo, da se bo program odprl v sekundi. Takrat smo bili precej bolj potrpe\u017eljivi.<\/p>\n

Blue Max \u2013 ena mojih najljub\u0161ih iger<\/h3>\n

Na Commodorju 64 smo \u0161e posebej radi igrali Blue Max.<\/p>\n

Igra je iz\u0161la leta 1983, v njej pa si upravljal dvokrilno letalo iz prve svetovne vojne.<\/p>\n

Streljal si na sovra\u017ena letala, bombardiral mostove in druge cilje, pazil na gorivo ter posku\u0161al varno pristati.<\/p>\n

Za tiste \u010dase je imela igra odli\u010dno grafiko in zelo zanimivo igralnost.<\/p>\n

Blue Max mi je ostal v spominu kot ena najbolj\u0161ih iger na C64.<\/p>\n

Toda ra\u010dunalnika nisem uporabljal samo za igranje.<\/p>\n

Veliko bolj kot danes nas je zanimalo, kaj lahko z njim naredimo sami.<\/p>\n

Ra\u010dunalni\u0161ki kro\u017eek v osnovni \u0161oli<\/h2>\n

V osnovni \u0161oli smo imeli ra\u010dunalni\u0161ki kro\u017eek, kjer smo uporabljali Commodore 64.<\/p>\n

To je bilo obdobje, ko sem se za\u010del resneje spoznavati s programiranjem.<\/p>\n

U\u010dili smo se BASIC-a, med drugim tudi raz\u0161iritve Simon’s BASIC, ki je omogo\u010dala precej ve\u010d mo\u017enosti kot obi\u010dajni Commodorov BASIC V2.<\/p>\n

Simon’s BASIC je dodal \u0161tevilne ukaze za grafiko, zvok, sprite in razli\u010dne programske strukture.<\/p>\n

Programiranje je bilo takrat precej druga\u010dno kot danes.<\/p>\n

Ni bilo sodobnih razvojnih okolij, pametnega dopolnjevanja kode ali orodij, ki bi samodejno popravljala napake.<\/p>\n

Imel si ra\u010dunalnik, priro\u010dnik in veliko radovednosti.<\/p>\n

PEEK in POKE \u2013 neposreden dostop do ra\u010dunalnika<\/h3>\n

Posebej zanimiva sta bila ukaza PEEK in POKE.<\/p>\n

Z ukazom PEEK si lahko prebral vrednost iz dolo\u010denega pomnilni\u0161kega naslova, s POKE pa si jo lahko spremenil.<\/p>\n

Na primer:<\/p>\n

10 POKE 53280,0\r\n20 POKE 53281,0\r\n30 PRINT \"POZDRAV IZ LENDAVE!\"<\/code><\/pre>\n
Prva dva ukaza spremenita barvo obrobe in ozadja zaslona v \u010drno.<\/p>\n
S tak\u0161nimi preprostimi ukazi smo spoznavali, kako je ra\u010dunalnik organiziral pomnilnik in kako so bili posamezni deli strojne opreme povezani s programiranjem.<\/p>\n
Uporabljali smo tudi razli\u010dne disassemblerje, s katerimi smo lahko pregledovali strojno kodo.<\/p>\n
Tako smo postopoma spoznavali tudi ukaze procesorja, pomnilni\u0161ke naslove in notranje delovanje ra\u010dunalnika.<\/p>\n
Commodore za sva vremena in revija BIT<\/h2>\n
Veliko znanja smo pridobili iz knjig in ra\u010dunalni\u0161kih revij.<\/p>\n
Posebej se spomnim knjige Commodore za sva vremena<\/em>, iz katere sem se u\u010dil programiranja in spoznaval razli\u010dne mo\u017enosti ra\u010dunalnika C64.<\/p>\n
Zelo priljubljena je bila tudi ra\u010dunalni\u0161ka revija BIT.<\/p>\n
V njej so bili objavljeni \u010dlanki o ra\u010dunalnikih, programski opremi in programiranju, pogosto pa tudi celotni programi v BASIC-u.<\/p>\n
Te programe smo prepisovali ro\u010dno.<\/p>\n
V\u010dasih je bilo treba pretipkati ve\u010d deset ali celo ve\u010d sto vrstic programske kode.<\/p>\n
Ko si kon\u010dal, si napisal RUN in upal, da bo program deloval.<\/p>\n
\u010ce ni, se je za\u010delo iskanje napak.<\/p>\n
Ena napa\u010dna \u0161tevilka, vejica ali \u010drka je lahko povzro\u010dila, da se program sploh ni zagnal ali pa je deloval napa\u010dno.<\/p>\n
Toda ravno pri tem smo se veliko nau\u010dili.<\/p>\n
Danes imamo spletne iskalnike, dokumentacijo, forume in umetno inteligenco, ki nam lahko pomaga pri programiranju.<\/p>\n
Takrat smo imeli predvsem knjige, revije in lastno iznajdljivost.<\/p>\n
Kako smo kupovali programe \u2013 Beosoft, Bo\u017ei\u010d in tiskani katalogi<\/h2>\n
Posebno poglavje ra\u010dunalni\u0161tva v osemdesetih in na za\u010detku devetdesetih let je bila nabava programske opreme.<\/p>\n
Danes odpremo spletno trgovino, izberemo program, pla\u010damo in ga prenesemo na ra\u010dunalnik.<\/p>\n
Takrat ni bilo tako.<\/p>\n
Originalna programska oprema je bila v Jugoslaviji pogosto te\u017eko dostopna, marsikdaj pa tudi precej draga.<\/p>\n
Zato smo programe in igre pogosto kupovali na \u010drno, kot kopije na kasetah ali disketah.<\/p>\n
Spomnim se predvsem Beosofta iz Beograda<\/strong>, ki je imel po mojem spominu izjemno obse\u017eno ponudbo programske opreme.<\/p>\n
Imeli so tiskani katalog, v katerem so bili navedeni \u0161tevilni programi in igre.<\/p>\n
\u017de samo pregledovanje kataloga je bilo zanimivo.<\/p>\n
Iskal si nove igre, grafi\u010dne programe, pripomo\u010dke za programiranje, razli\u010dne uporabne aplikacije in vse drugo, kar je bilo na voljo za tvoj ra\u010dunalnik.<\/p>\n
To ni bilo dana\u0161nje spletno nakupovanje, kjer si lahko pred nakupom ogleda\u0161 videoposnetke in ocene uporabnikov.<\/p>\n
Pogosto si imel samo ime programa, kratek opis in veliko pri\u010dakovanja.<\/p>\n
V Sloveniji se spomnim tudi ponudnika iz Maribora s priimkom Bo\u017ei\u010d<\/strong>, ki je prav tako ponujal programe in igre.<\/p>\n
To sta imeni, ki sta mi iz tistega obdobja posebej ostali v spominu.<\/p>\n
Kasete, diskete in kopiranje<\/h3>\n
Programska oprema se je \u0161irila na razli\u010dne na\u010dine.<\/p>\n
Nekaj smo je kupili, precej pa se je tudi kopiralo in izmenjevalo med prijatelji in znanci.<\/p>\n
Pri Commodorju 64 so bile zelo raz\u0161irjene kasete, pozneje pa predvsem diskete.<\/p>\n
Pri Amigi so postale 3,5-pal\u010dne diskete prakti\u010dno nepogre\u0161ljive.<\/p>\n
Seveda kopije niso bile vedno brezhibne.<\/p>\n
Zgodilo se je, da se program ni nalo\u017eil, da je bila disketa po\u0161kodovana ali da je kak\u0161na igra zahtevala dodatne nastavitve.<\/p>\n
Poleg tega so nekatere igre uporabljale razli\u010dne za\u0161\u010dite pred kopiranjem.<\/p>\n
Zato so bili priljubljeni tudi programi za kopiranje disket, disassemblerji in razli\u010dni tehni\u010dni pripomo\u010dki.<\/p>\n
Danes bi tak\u0161ni distribuciji ve\u010dinoma rekli programsko piratstvo.<\/p>\n
Toda v tistem obdobju je bil za \u0161tevilne mlade ra\u010dunalni\u0161ke navdu\u0161ence to eden glavnih na\u010dinov dostopa do programske opreme.<\/p>\n
To seveda ne pomeni, da je bilo tak\u0161no kopiranje zakonito ali pravilno. Je pa del zgodovine doma\u010dega ra\u010dunalni\u0161tva, kakr\u0161nega smo takrat poznali.<\/p>\n
Marsikdo se je prav zaradi teh programov za\u010del zanimati za programiranje, grafiko, zvok in notranje delovanje ra\u010dunalnikov.<\/p>\n
GEOS \u2013 grafi\u010dni operacijski sistem na C64<\/h2>\n
Eden najbolj zanimivih programskih sistemov, ki sem jih uporabljal na Commodorju 64, je bil GEOS.<\/p>\n
GEOS oziroma Graphic Environment Operating System je bil grafi\u010dni operacijski sistem, ki je na C64 prinesel povsem druga\u010den na\u010din dela.<\/p>\n
Namesto zgolj besedilnega zaslona z ukazi BASIC si imel grafi\u010dno okolje z ikonami, okni in kazalcem.<\/p>\n
GEOS sem uporabljal z joystickom.<\/p>\n
To je bilo precej manj udobno kot uporaba mi\u0161ke, vendar je delovalo.<\/p>\n
Na voljo so bili programi, kot so:<\/p>\n
    \n
  • geoWrite za urejanje besedil,<\/li>\n
  • geoPaint za risanje,<\/li>\n
  • geoCalc za delo s preglednicami,<\/li>\n
  • geoFile za podatkovne zbirke.<\/li>\n<\/ul>\n
    Vse to na ra\u010dunalniku s samo 64 KB pomnilnika!<\/p>\n
    Ko danes pomislim na to, koliko pomnilnika potrebujejo sodobni operacijski sistemi, je GEOS \u0161e vedno izjemen primer u\u010dinkovitega programiranja.<\/p>\n
    Svetlobno pero<\/h3>\n
    Na Commodorju 64 sem imel tudi svetlobno pero oziroma light pen.<\/p>\n
    Uporabljal sem ga za risanje.<\/p>\n
    Svetlobno pero je delovalo s CRT-zasloni, saj je zaznavalo svetlobo elektronskega \u017earka, ki je osve\u017eeval sliko.<\/p>\n
    Tako si lahko s peresom kazal neposredno na zaslon in risal.<\/p>\n
    Danes imamo grafi\u010dne tablice in zaslone na dotik, takrat pa je bila to precej zanimiva tehnologija.<\/p>\n
    Amiga 500 \u2013 velik korak naprej<\/h2>\n
    Po Commodorju 64 je pri\u0161la Amiga 500.<\/p>\n
    To je bil ogromen preskok.<\/p>\n
    Amiga je uporabljala procesor Motorola 68000, imela napredno grafiko, odli\u010den zvok in grafi\u010dni operacijski sistem Workbench.<\/p>\n
    \u0160e posebej pomembno pa je bilo, da je AmigaOS omogo\u010dal ve\u010dopravilnost.<\/p>\n
    V obdobju, ko je veliko osebnih ra\u010dunalnikov \u0161e uporabljalo MS-DOS, je bila Amiga v \u0161tevilnih pogledih tehnolo\u0161ko zelo napredna.<\/p>\n
    Na svoji Amigi 500 sem izvedel tudi nadgradnjo pomnilnika na 1 MB.<\/p>\n
    Spomnim se menjave \u010dipa in posegov, potrebnih za nadgradnjo.<\/p>\n
    Takrat je bilo treba za dolo\u010dene nadgradnje dobro poznati notranjost ra\u010dunalnika.<\/p>\n
    Amiga je bila odli\u010den ra\u010dunalnik za igre, grafiko, glasbo in programiranje.<\/p>\n
    Zame pa je pomenila predvsem nov korak pri spoznavanju ra\u010dunalni\u0161kih sistemov.<\/p>\n
    Amiga 2000 \u2013 ra\u010dunalnik s trdim diskom<\/h2>\n
    Naslednji ra\u010dunalnik je bila Amiga 2000.<\/p>\n
    Moja Amiga 2000 je imela trdi disk.<\/p>\n
    To je bila takrat precej velika prednost.<\/p>\n
    Ni bilo ve\u010d treba nenehno menjavati disket, saj si imel lahko operacijski sistem, programe in podatke shranjene na disku.<\/p>\n
    Amiga 2000 je bila bistveno bolj raz\u0161irljiv ra\u010dunalnik kot Amiga 500.<\/p>\n
    Omogo\u010dala je dodatne kartice, raz\u0161iritve pomnilnika in razli\u010dne druge nadgradnje.<\/p>\n
    Danes, ko se ukvarjam s stre\u017eni\u0161kimi sistemi, se mi zdi zanimivo, koliko zamisli, ki jih povezujemo s sodobnim ra\u010dunalni\u0161tvom, sem spoznal \u017ee ob Amigi.<\/p>\n
    Ve\u010dopravilnost, ukazna lupina, datote\u010dni sistemi in razumevanje strojne opreme so bili pomemben del te izku\u0161nje.<\/p>\n
    Prvi PC \u2013 Pentium 90<\/h2>\n
    Na PC sem pre\u0161el razmeroma pozno.<\/p>\n
    Moj prvi osebni ra\u010dunalnik te vrste je imel procesor Intel Pentium 90 MHz<\/strong>.<\/p>\n
    To je bilo pribli\u017eno leta 1994 ali 1995.<\/p>\n
    Takrat so bili aktualni MS-DOS, Windows 3.11 in pozneje Windows 95.<\/p>\n
    Prehod z Amige na PC je bil zanimiv.<\/p>\n
    PC-ji so postajali vedno zmogljivej\u0161i, programska oprema je bila vse bolj raz\u0161irjena, ra\u010dunalni\u0161tvo pa se je hitro razvijalo.<\/p>\n
    Kljub temu sem imel ob\u010dutek, da je Amiga nekatere stvari ponujala \u017ee ve\u010d let prej.<\/p>\n
    Toda PC je postopoma postal osrednja platforma osebnega ra\u010dunalni\u0161tva.<\/p>\n
    Zame je bil to tudi naslednji korak na poti proti ra\u010dunalni\u0161kim omre\u017ejem, stre\u017enikom in pozneje operacijskim sistemom Linux.<\/p>\n
    \n
    \n<\/div>\n
    Radioamaterstvo \u2013 prvi stik leta 1987 ali 1988<\/h2>\n
    Vzporedno z ra\u010dunalni\u0161tvom me je \u017ee v otro\u0161tvu zanimala tudi radijska tehnika.<\/p>\n
    Prvi pravi stik z radioamaterstvom sem imel pribli\u017eno leta 1987 ali 1988.<\/p>\n
    Takrat sem bil \u0161e osnovno\u0161olec in tabornik v Lendavi.<\/p>\n
    V okviru taborni\u0161kih dejavnosti smo obiskali Radioklub Lendava<\/strong>, kjer smo sodelovali na dogodku JOTA \u2013 Jamboree on the Air.<\/p>\n
    JOTA je mednarodno taborni\u0161ko sre\u010danje po radijskih valovih.<\/p>\n
    Taborniki se s pomo\u010djo radioamaterjev povezujejo z drugimi taborniki z razli\u010dnih koncev sveta.<\/p>\n
    Spomnim se, da smo govorili s taborniki iz \u0161tevilnih dr\u017eav.<\/p>\n
    To je bila zame izjemna izku\u0161nja.<\/p>\n
    Danes lahko z mobilnim telefonom pokli\u010demo skoraj kogarkoli na svetu.<\/p>\n
    Takrat pa smo kot otroci sedeli pred radijsko postajo in sli\u0161ali glasove ljudi, oddaljenih tudi ve\u010d tiso\u010d kilometrov.<\/p>\n
    Brez telefonskih linij in interneta.<\/p>\n
    Samo radijski valovi, antene in radioamaterji.<\/p>\n
    Paketni radio in prvi BBS<\/h2>\n
    Ob obisku radiokluba so nam predstavili tudi paketni radio oziroma Packet Radio.<\/p>\n
    Kolikor se spomnim, so uporabljali Commodore 64, morda pa tudi kak\u0161en PC.<\/p>\n
    Pokazali so nam sistem BBS oziroma Bulletin Board System.<\/p>\n
    BBS je bil elektronski sistem za shranjevanje in izmenjavo sporo\u010dil, do katerega so se uporabniki lahko povezovali prek radijskih zvez.<\/p>\n
    Danes bi ga lahko primerjali z zelo zgodnjo obliko elektronske po\u0161te ali spletnih forumov.<\/p>\n
    Uporabniki so lahko prebirali sporo\u010dila, objavljali obvestila in si izmenjevali podatke.<\/p>\n
    V drugi polovici osemdesetih let je bilo to nekaj izjemno zanimivega.<\/p>\n
    Internet, kakr\u0161nega poznamo danes, \u0161e ni bil del na\u0161ega vsakdanjega \u017eivljenja.<\/p>\n
    Radioamaterji pa so \u017ee vzpostavljali digitalna omre\u017eja za prenos podatkov.<\/p>\n
    SuperVozelj \u2013 slovenski prispevek k digitalnim radijskim komunikacijam<\/h3>\n
    Slovensko radioamatersko paketno omre\u017eje se je v naslednjih letih zelo razvilo.<\/p>\n
    Posebej zanimiv projekt je bil SuperVozelj, ki ga je razvil slovenski radioamater in elektrotehnik Matja\u017e Vidmar, S53MV<\/strong>.<\/p>\n
    SuperVozelj je bil namenski radijski podatkovni usmerjevalnik, ki je omogo\u010dal povezovanje uporabnikov in vozli\u0161\u010d v digitalno omre\u017eje.<\/p>\n
    Prvo vozli\u0161\u010de SuperVozelj je za\u010delo delovati konec leta 1992.<\/p>\n
    V poznej\u0161em razvoju so slovenski radioamaterji dosegali tudi zelo visoke hitrosti prenosa podatkov za tedanje razmere, med drugim ve\u010d kot 1 Mbit\/s po radijskih povezavah.<\/p>\n
    To je bil lep primer doma\u010dega tehnolo\u0161kega znanja in inovativnosti.<\/p>\n
    Ko danes razmi\u0161ljam o svojem prvem obisku Radiokluba Lendava, je zanimivo, da sem zgodnje digitalne komunikacije spoznal \u017ee kot otrok.<\/p>\n
    Takrat seveda nisem vedel, da se bom pozneje poklicno ukvarjal z ra\u010dunalni\u0161kimi omre\u017eji in stre\u017eni\u0161ko infrastrukturo.<\/p>\n
    Satelitska televizija \u2013 raziskovanje neba z 90-centimetrsko anteno<\/h2>\n
    Pribli\u017eno leta 1993 sem dobil svojo satelitsko anteno premera 90 centimetrov in analogni satelitski sprejemnik.<\/p>\n
    To je bilo obdobje, ko je satelitska televizija postajala vse bolj priljubljena.<\/p>\n
    Anteno sem obra\u010dal ro\u010dno.<\/p>\n
    \u010ce si \u017eelel gledati programe z drugega satelita, si moral anteno fizi\u010dno premakniti v ustrezen polo\u017eaj.<\/p>\n
    Poznati si moral polo\u017eaje satelitov, frekvence, polarizacijo in nastavitve sprejemnika.<\/p>\n
    Ni bilo samodejnega iskanja na na\u010din, kot ga poznamo danes.<\/p>\n
    V\u010dasih je bilo treba anteno premikati po majhnih korakih, dokler se na zaslonu ni pojavila slika.<\/p>\n
    Zame je bilo to predvsem tehni\u010dno raziskovanje.<\/p>\n
    Revija Telstar in podjetje Sibila<\/h3>\n
    Pomemben vir informacij je bila revija Telstar<\/strong>, ki jo je izdajalo podjetje Sibila.<\/p>\n
    V reviji so bile objavljene frekvence satelitskih programov, polo\u017eaji satelitov, transponderji, polarizacije in druge tehni\u010dne informacije.<\/p>\n
    To je bila skoraj obvezna literatura za vsakega resnej\u0161ega ljubitelja satelitske televizije.<\/p>\n
    Spomnim se satelitov in satelitskih pozicij:<\/p>\n
      \n
    • Astra na 19,2\u00b0 vzhodno,<\/li>\n
    • Eutelsat na 16\u00b0 vzhodno,<\/li>\n
    • Eutelsat oziroma Hot Bird na 13\u00b0 vzhodno,<\/li>\n
    • nordijskih programov na pribli\u017eno 1\u00b0 zahodno.<\/li>\n<\/ul>\n
      Posebej zanimivi so bili nordijski televizijski programi, ki smo jih lahko sprejemali prek satelitov na zahodnih orbitalnih pozicijah.<\/p>\n
      Sky One, Super Channel, Screensport in FilmNet<\/h3>\n
      Med televizijskimi programi iz tistega obdobja so mi ostali v spominu predvsem Sky One, Super Channel, Screensport in FilmNet.<\/p>\n
      Spomnim se tudi nem\u0161kih, italijanskih in drugih evropskih programov.<\/p>\n
      Nekateri so oddajali nekodirano, drugi pa so uporabljali razli\u010dne analogne sisteme kodiranja.<\/p>\n
      Takrat je bilo \u017ee samo iskanje novega programa zanimivo.<\/p>\n
      V\u010dasih je bila slika polna motenj ali \u0161uma, zato si moral anteno nekoliko premakniti ali prilagoditi nastavitve.<\/p>\n
      Danes ve\u010dina ljudi televizijske vsebine spremlja prek IPTV ali preto\u010dnih storitev.<\/p>\n
      Takrat pa je bilo iskanje satelitskih signalov hobi zase.<\/p>\n
      Danes i\u0161\u010demo vsebine. Takrat smo iskali signale.<\/strong><\/p>\n
      \n
      \n<\/div>\n
      Od Commodorja do Linuxa<\/h2>\n
      V naslednjih desetletjih se je ra\u010dunalni\u0161tvo mo\u010dno spremenilo.<\/p>\n
      Od ra\u010dunalnikov s 64 KB pomnilnika smo pri\u0161li do naprav z ve\u010d gigabajti in terabajti pomnilnika oziroma diskovnega prostora.<\/p>\n
      Od kaset in disket smo pre\u0161li na SSD-je, omre\u017ene diskovne sisteme in storitve v oblaku.<\/p>\n
      Od preprostih programov v BASIC-u do virtualizacije, vsebnikov, distribuiranih sistemov in sodobnih ra\u010dunalni\u0161kih omre\u017eij.<\/p>\n
      Danes se poklicno ukvarjam predvsem z administracijo Linux stre\u017enikov, spletnim gostovanjem, virtualizacijo, ra\u010dunalni\u0161kimi omre\u017eji, varnostnimi kopijami in stre\u017eni\u0161ko infrastrukturo.<\/p>\n
      Toda pogosto se spomnim svojih za\u010detkov.<\/p>\n
      Takrat smo za spremembo barve zaslona uporabljali POKE.<\/p>\n
      Danes uporabljam ukazno lupino Linux, skripte, sistemska orodja, Docker, Kubernetes in \u0161tevilne druge tehnologije.<\/p>\n
      Ra\u010dunalniki so neprimerno zmogljivej\u0161i, sistemi pa mnogo kompleksnej\u0161i.<\/p>\n
      Vendar je bistvo ostalo precej podobno.<\/p>\n
      Treba je razumeti, kako stvari delujejo.<\/p>\n
      Ne samo poznati ukazov, ampak razumeti, kaj se dogaja v ozadju.<\/p>\n
      To je nekaj, kar smo se nau\u010dili \u017ee ob Commodorju 64.<\/p>\n
      Po skoraj \u0161tiridesetih letih ponovno radioamater<\/h2>\n
      Leta 2026 sem se ponovno resneje vrnil k radioamaterstvu.<\/p>\n
      Februarja sem opravil radioamaterski izpit in pridobil klicni znak S51DG<\/strong>.<\/p>\n
      Radioamaterski izpit je opravil tudi moj sin Daniel, ki uporablja klicni znak S57DMG<\/strong>.<\/p>\n
      Danes uporabljam radijsko postajo Yaesu FT-991A in druge radioamaterske naprave.<\/p>\n
      Ukvarjam se z razli\u010dnimi vrstami komunikacij, med drugim FT8, Winlink, VARA FM in DMR.<\/p>\n
      Zanimivo je, da danes prek Winlinka po\u0161iljam elektronsko po\u0161to po radijskih valovih.<\/p>\n
      Skoraj \u0161tirideset let prej pa sem kot osnovno\u0161olec v Radioklubu Lendava prvi\u010d videl paketni radio in BBS.<\/p>\n
      Krog se je na neki na\u010din sklenil.<\/p>\n
      \u0160e posebej lepo je, da lahko danes radioamaterstvo in zanimanje za tehniko delim tudi s svojim sinom.<\/p>\n
      Kaj nam je dala ra\u010dunalni\u0161ka generacija osemdesetih?<\/h2>\n
      V\u010dasih razmi\u0161ljam, da je imela na\u0161a generacija pri spoznavanju ra\u010dunalni\u0161tva prav posebno izku\u0161njo.<\/p>\n
      Ne zato, ker bi bila tehnologija takrat bolj\u0161a.<\/p>\n
      Ra\u010dunalniki so bili po\u010dasni, imeli so malo pomnilnika, programi so se nalagali dolgo, pogosto pa kaj ni delovalo.<\/p>\n
      Toda ravno zaradi tega smo morali marsikaj razumeti sami.<\/p>\n
      \u010ce se igra ni nalo\u017eila, si moral ugotoviti, zakaj.<\/p>\n
      \u010ce program, prepisan iz revije BIT, ni deloval, si moral poiskati napako.<\/p>\n
      \u010ce si \u017eelel ve\u010d pomnilnika na Amigi, si moral razumeti strojno opremo.<\/p>\n
      \u010ce si \u017eelel sprejemati drug satelitski program, si moral pravilno obrniti anteno.<\/p>\n
      \u010ce si \u017eelel govoriti s taborniki iz tujine, si potreboval radijsko postajo, anteno in nekoga, ki je poznal radijsko tehniko.<\/p>\n
      Vse to nas je u\u010dilo potrpe\u017eljivosti, iznajdljivosti in predvsem razumevanja tehnologije.<\/p>\n
      Danes je veliko stvari bistveno enostavnej\u0161ih, kar je seveda dobro.<\/p>\n
      Vendar se mi zdi pomembno, da ne izgubimo radovednosti.<\/p>\n
      Da nas \u0161e vedno zanima, kaj je v notranjosti naprave, kako deluje program, zakaj se podatki prena\u0161ajo na dolo\u010den na\u010din in kako je mogo\u010de nekaj izbolj\u0161ati.<\/p>\n
      Za konec \u2013 \u0161tiri desetletja tehnolo\u0161ke radovednosti<\/h2>\n
      Ko se ozrem nazaj, je zanimivo, koliko tehnologije se je zamenjalo v teh \u0161tirih desetletjih.<\/p>\n
      Od ZX Spectruma pri sosedu, Commodorja 64 in programiranja v Simon’s BASIC-u do Amige 500, Amige 2000 in Pentiuma 90.<\/p>\n
      Od prepisovanja programov iz revije BIT in naro\u010danja iger iz tiskanih katalogov Beosofta do dana\u0161njih spletnih trgovin in odprtokodne programske opreme.<\/p>\n
      Od analogne satelitske televizije in ro\u010dnega obra\u010danja antene do digitalnih komunikacij.<\/p>\n
      Od prvega obiska Radiokluba Lendava v okviru JOTA do lastnega radioamaterskega klicnega znaka S51DG.<\/p>\n
      Veliko naprav, ki so nas neko\u010d navdu\u0161evale, danes najdemo predvsem pri zbirateljih in v muzejih.<\/p>\n
      Toda spomini ostajajo.<\/p>\n
      Spomini na modri zaslon Commodorja 64.<\/p>\n
      Na ukaz READY.<\/p>\n
      Na zvok nalaganja programov s kasete.<\/p>\n
      Na diskete, ki jih je bilo treba pazljivo hraniti.<\/p>\n
      Na tiskane kataloge programov, iz katerih smo izbirali naslednjo igro.<\/p>\n
      Na Blue Max.<\/p>\n
      Na grafi\u010dno okolje GEOS in svetlobno pero.<\/p>\n
      Na prvi trdi disk v Amigi 2000.<\/p>\n
      Na iskanje satelitskih programov s pomo\u010djo revije Telstar.<\/p>\n
      In na pogovore s taborniki z razli\u010dnih koncev sveta prek radijske postaje.<\/p>\n
      Vse to je oblikovalo moje zanimanje za ra\u010dunalni\u0161tvo, elektroniko, radijske komunikacije in tehnologijo nasploh.<\/p>\n
      Danes so naprave druga\u010dne, programi bolj zapleteni in komunikacije neprimerno hitrej\u0161e.<\/p>\n
      Toda ob\u010dutek, ko uspe\u0161 razumeti nekaj novega in to tudi prakti\u010dno uporabiti, je ostal enak.<\/p>\n
      Tehnologija se spreminja. Radovednost ostaja.<\/strong><\/p>\n
      73 de S51DG<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
      Spomini na \u010dase, ko smo programe prepisovali iz revij, igre nalagali s kaset, programsko opremo naro\u010dali iz tiskanih katalogov in se s pomo\u010djo radijskih valov pogovarjali z ljudmi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":610,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[124,129,10],"tags":[142,141,144,145,139,136,140,146,150,147,143,130,138,148,149,137],"class_list":["post-609","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-amiga","category-ham","category-linux","tag-amiga-2000","tag-amiga-500","tag-beosoft","tag-bit","tag-blue-max","tag-commodore-64","tag-geos","tag-jota","tag-linux","tag-packet-radio","tag-pentium-90","tag-s51dg","tag-simons-basic","tag-supervozelj","tag-telstar","tag-zx-spectrum"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/609","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=609"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/609\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":611,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/609\/revisions\/611"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/610"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=609"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=609"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=609"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}