{"id":581,"date":"2026-09-15T13:17:31","date_gmt":"2026-09-15T13:17:31","guid":{"rendered":"https:\/\/d-mashina.net\/?p=581"},"modified":"2026-09-15T13:25:30","modified_gmt":"2026-09-15T13:25:30","slug":"581","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/2026\/09\/15\/581\/","title":{"rendered":"Stari internetni protokoli \u2013 ko je internet \u0161kripal, piskal in deloval"},"content":{"rendered":"

Danes odpremo prenosnik, kliknemo brskalnik in pri\u010dakujemo, da bo vse delovalo takoj. HTTPS, cloud, aplikacije, videoklici, streaming, VPN-i in milijon servisov v ozadju. Vse skupaj je tako samoumevno, da ve\u010dina ljudi sploh ne pomisli, kaj se dogaja pod pokrovom.<\/p>\n

Ampak internet ni bil vedno tak.<\/p>\n

Bil je \u010das, ko se je modem oglasil z zvoki, kot da kli\u010de nezemljane. Ko si za dostop do drugega ra\u010dunalnika uporabil Telnet. Ko je FTP pomenil resen prenos datotek. Ko je bila spletna stran luksuz, Gopher pa povsem normalna stvar. In ko je velik del interneta poganjala tehnologija, ki je nastala v \u010dasu, ko marsikdo doma \u0161e ni imel niti barvnega televizorja.<\/p>\n

Veliko teh starih protokolov je danes pozabljenih. \u0160e bolj zanimivo pa je, da nekateri \u0161e vedno delujejo in dr\u017eijo internet skupaj.<\/p>\n

NCP \u2013 internet pred internetom<\/h2>\n

Pred TCP\/IP je bil na ARPANET-u glavni protokol NCP \u2013 Network Control Protocol<\/strong>.<\/p>\n

ARPANET je bil predhodnik interneta in je povezoval raziskovalne ustanove, univerze ter voja\u0161ke sisteme. NCP je omogo\u010dal komunikacijo med ra\u010dunalniki, vendar ni bil zasnovan za ogromno globalno omre\u017eje.<\/p>\n

Leta 1983 se je zgodila ena najpomembnej\u0161ih prelomnic v zgodovini ra\u010dunalni\u0161tva: ARPANET je pre\u0161el na TCP\/IP.<\/p>\n

In tu se za\u010dne internet, kot ga poznamo danes.<\/p>\n

TCP\/IP \u2013 dedek, ki \u0161e vedno vodi dru\u017eino<\/h2>\n

TCP\/IP je danes tako normalen, da ga skoraj ne opazimo ve\u010d.<\/p>\n

IP<\/strong> dolo\u010da, kam naj paket potuje. TCP<\/strong> pa skrbi, da podatki pridejo v pravilnem vrstnem redu in brez izgube.<\/p>\n

Zelo poenostavljeno:<\/p>\n

IP:<\/strong> \u00bbPo\u0161lji to tja.\u00ab
\nTCP:<\/strong> \u00bbIn preveri, da je vse pri\u0161lo celo.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n

IPv4 je bil standardiziran v za\u010detku osemdesetih in je \u0161e vedno mo\u010dno prisoten. To pomeni, da ogromno sodobnega interneta temelji na pribli\u017eno 45 let starih idejah.<\/p>\n

Kar je precej neverjetno.<\/p>\n

ICMP \u2013 ping, ki ga vsi poznamo<\/h2>\n

\u010ce si kdaj v terminal napisal:<\/p>\n

ping 8.8.8.8<\/code><\/pre>\n
si uporabljal ICMP<\/strong>.<\/p>\n
ICMP je namenjen diagnostiki in sporo\u010danju napak. Ko preverja\u0161, ali je stre\u017enik dosegljiv, ali i\u0161\u010de\u0161 te\u017eave v mre\u017ei, je ICMP pogosto prvi korak.<\/p>\n
Sysadmin brez pinga je pribli\u017eno tako kot mehanik brez klju\u010da 13.<\/p>\n
ARP \u2013 kdo ima ta IP?<\/h2>\n
V lokalnem omre\u017eju ra\u010dunalnik potrebuje tudi MAC naslov naprave.<\/p>\n
Tu pride na vrsto ARP<\/strong>.<\/p>\n
\u00bbKdo ima IP 192.168.1.10?\u00ab<\/p><\/blockquote>\n
Naprava odgovori:<\/p>\n
\u00bbJaz. Moj MAC je ta in ta.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n
Preprosto, u\u010dinkovito in \u0161e danes povsem aktualno.<\/p>\n
Njegov sorodnik RARP<\/strong> je bil namenjen obratnemu postopku, vendar so ga kasneje zamenjali BOOTP in nato DHCP.<\/p>\n
Telnet \u2013 ko so gesla potovala po omre\u017eju gola<\/h2>\n
Telnet je bil neko\u010d glavno orodje za oddaljen dostop do sistemov.<\/p>\n
Povezal si se na stre\u017enik, dobil terminal in delal.<\/p>\n
Problem?<\/p>\n
    \n
  • uporabni\u0161ko ime je bilo vidno,<\/li>\n
  • geslo je bilo vidno,<\/li>\n
  • ukazi so bili vidni,<\/li>\n
  • prakti\u010dno vse je potovalo ne\u0161ifrirano.<\/li>\n<\/ul>\n
    Danes bi varnostnik ob javno izpostavljenem Telnetu verjetno dobil trzanje o\u010desa.<\/p>\n
    Kljub temu je Telnet pomemben del zgodovine in se \u0161e danes uporablja za preprosto testiranje TCP povezav.<\/p>\n
    rlogin, rsh in rexec \u2013 UNIX brez varnostne paranoje<\/h2>\n
    Stari UNIX sistemi so imeli \u0161e svojo dru\u017eino orodij:<\/p>\n
      \n
    • rlogin,<\/li>\n
    • rsh,<\/li>\n
    • rexec.<\/li>\n<\/ul>\n
      Ideja je bila podobna kot pri Telnetu: oddaljeno delo in izvajanje ukazov.<\/p>\n
      Varnost pa je bila za dana\u0161nje standarde precej optimisti\u010dna.<\/p>\n
      Kasneje je pri\u0161el SSH in prakti\u010dno vse skupaj poslal v pokoj.<\/p>\n
      SSH \u2013 odre\u0161itev administratorjev<\/h2>\n
      SSH se je pojavil sredi devetdesetih in je hitro postal standard.<\/p>\n
        \n
      • \u0161ifrirana povezava,<\/li>\n
      • varna avtentikacija,<\/li>\n
      • tuneli,<\/li>\n
      • kopiranje datotek,<\/li>\n
      • oddaljena administracija.<\/li>\n<\/ul>\n
        \u010ce danes administrira\u0161 Linux stre\u017enike, je SSH skoraj zagotovo eno glavnih orodij.<\/p>\n
        In pravzaprav je precej lep primer, kako je internet po\u010dasi zamenjal filozofijo \u00bbzaupaj omre\u017eju\u00ab z \u00bbraje \u0161ifriraj vse\u00ab.<\/p>\n
        FTP \u2013 kralj prenosa datotek<\/h2>\n
        FTP je eden najstarej\u0161ih internetnih protokolov.<\/p>\n
        Njegovi za\u010detki segajo v zgodnja sedemdeseta leta.<\/p>\n
        Dolga desetletja je bil standard za prenos datotek med sistemi. Administratorji so ga uporabljali za:<\/p>\n
          \n
        • spletne strani,<\/li>\n
        • programsko opremo,<\/li>\n
        • arhive,<\/li>\n
        • backup datoteke,<\/li>\n
        • izmenjavo podatkov.<\/li>\n<\/ul>\n
          Danes je klasi\u010dni FTP zaradi ne\u0161ifrirane komunikacije manj za\u017eelen, vendar koncept \u017eivi naprej v FTPS, SFTP in drugih sistemih.<\/p>\n
          TFTP \u2013 majhen, preprost in presenetljivo \u017eiv<\/h2>\n
          TFTP je zelo poenostavljena razli\u010dica prenosa datotek.<\/p>\n
          Nima prijave. Nima kompleksnosti. Nima skoraj ni\u010desar.<\/p>\n
          In ravno zato \u0161e vedno \u017eivi.<\/p>\n
          \u0160e danes ga sre\u010damo pri:<\/p>\n
            \n
          • PXE bootu,<\/li>\n
          • switchih,<\/li>\n
          • routerjih,<\/li>\n
          • firmware nadgradnjah,<\/li>\n
          • mre\u017eni opremi.<\/li>\n<\/ul>\n
            V svetu kompleksnih re\u0161itev je v\u010dasih najbolj uporabna stvar tista, ki dela samo eno stvar.<\/p>\n
            SMTP \u2013 e-po\u0161ta iz osemdesetih, ki \u0161e vedno nosi svet<\/h2>\n
            SMTP je bil standardiziran leta 1982.<\/p>\n
            In \u0161e vedno ga uporabljamo.<\/p>\n
            Vsak dan.<\/p>\n
            Povsod.<\/p>\n
            Seveda so skozi leta pri\u0161li:<\/p>\n
              \n
            • TLS,<\/li>\n
            • SPF,<\/li>\n
            • DKIM,<\/li>\n
            • DMARC,<\/li>\n
            • antispam sistemi,<\/li>\n
            • reputacijski sistemi.<\/li>\n<\/ul>\n
              Ampak jedro je \u0161e vedno SMTP.<\/p>\n
              Internetna po\u0161ta je kot star tovornjak, ki so mu skozi desetletja zamenjali motor, zavore, lu\u010di in navigacijo \u2013 \u0161asija pa je \u0161e vedno ista.<\/p>\n
              POP3 in IMAP \u2013 dva razli\u010dna pogleda na e-po\u0161to<\/h2>\n
              POP3 je bil narejen za \u010das, ko si po\u0161to prenesel na ra\u010dunalnik in jo tam bral.<\/p>\n
              IMAP je prinesel druga\u010den pristop: po\u0161ta ostane na stre\u017eniku in se sinhronizira.<\/p>\n
              Danes je IMAP precej bolj naraven, ker imamo telefon, ra\u010dunalnik, tablico in spletni odjemalec.<\/p>\n
              POP3 pa je \u0161e vedno \u017eiv, predvsem v starej\u0161ih sistemih in preprostih konfiguracijah.<\/p>\n
              HOSTS.TXT \u2013 ko je bil internet \u0161e dovolj majhen za eno datoteko<\/h2>\n
              Pred DNS je obstajala datoteka HOSTS.TXT<\/strong>.<\/p>\n
              V njej so bili zapisani ra\u010dunalniki in njihovi naslovi.<\/p>\n
              Da, prakti\u010dno kot dana\u0161nji:<\/p>\n
              \/etc\/hosts<\/code><\/pre>\n
              le da za celotno omre\u017eje.<\/p>\n
              Ko je internet rasel, je postalo jasno, da to ne bo \u0161lo.<\/p>\n
              Predstavljaj si dana\u0161nji internet in eno centralno hosts datoteko.<\/p>\n
              Precej hitro bi postal zanimiv projekt.<\/p>\n
              DNS \u2013 telefonski imenik interneta<\/h2>\n
              DNS je eden klju\u010dnih temeljev interneta.<\/p>\n
              Ko napi\u0161e\u0161:<\/p>\n
              example.com<\/code><\/pre>\n
              DNS poi\u0161\u010de IP naslov.<\/p>\n
              Brez DNS-a bi si morali ljudje zapomniti IP naslove vseh strani.<\/p>\n
              Kar bi precej zmanj\u0161alo priljubljenost interneta.<\/p>\n
              Gopher \u2013 splet, preden je splet postal splet<\/h2>\n
              Pred eksplozijo WWW je bil zelo popularen Gopher<\/strong>.<\/p>\n
              Namesto grafi\u010dnih strani si imel hierarhi\u010dne menije.<\/p>\n
              Izbral si mo\u017enost. Odprl dokument. \u0160el naprej.<\/p>\n
              Minimalisti\u010dno, hitro in presenetljivo u\u010dinkovito.<\/p>\n
              Danes izgleda skoraj kot terminalska razli\u010dica interneta.<\/p>\n
              Archie, Veronica in Jughead \u2013 iskalniki pred Googlom<\/h2>\n
              Pred Googlom, Yahoojem in Altavisto so obstajali zelo simpati\u010dno poimenovani sistemi:<\/p>\n
                \n
              • Archie<\/strong> je iskal FTP arhive,<\/li>\n
              • Veronica<\/strong> je iskala po Gopherju,<\/li>\n
              • Jughead<\/strong> je bil \u0161e en Gopher iskalnik.<\/li>\n<\/ul>\n
                Internet je imel \u017ee zelo zgodaj isti problem kot danes: informacij je bilo preve\u010d in nekdo jih je moral organizirati.<\/p>\n
                NNTP \u2013 ko so forumi \u017eiveli na Usenetu<\/h2>\n
                Usenet je bil ena najve\u010djih skupnosti zgodnjega interneta.<\/p>\n
                Razprave so potekale v skupinah. Programerji, znanstveniki, hekerji, administratorji, \u0161tudenti in hobisti so debatirali o vsem mogo\u010dem.<\/p>\n
                NNTP je bil protokol, ki je omogo\u010dal prenos teh novic.<\/p>\n
                V nekem smislu je bil Usenet predhodnik forumov, Reddita in velikih spletnih skupnosti.<\/p>\n
                Samo brez algoritma, ki ti servira ma\u010dke ob dveh zjutraj.<\/p>\n
                IRC \u2013 chat, ki no\u010de umreti<\/h2>\n
                IRC je nastal leta 1988.<\/p>\n
                In \u0161e vedno obstaja.<\/p>\n
                  \n
                • kanali,<\/li>\n
                • nicki,<\/li>\n
                • operatorji,<\/li>\n
                • boti,<\/li>\n
                • ban liste.<\/li>\n<\/ul>\n
                  \u010ce si bil na internetu v devetdesetih ali zgodnjih 2000-ih, obstaja velika mo\u017enost, da si poznal IRC.<\/p>\n
                  Deloval je hitro, preprosto in brez nepotrebnih animacij.<\/p>\n
                  Finger \u2013 kdo je prijavljen?<\/h2>\n
                  Finger je omogo\u010dal vpogled v podatke o uporabnikih oddaljenega sistema.<\/p>\n
                  Danes se to sli\u0161i kot no\u010dna mora za zasebnost.<\/p>\n
                  Takrat pa je bil internet manj\u0161i, bolj akademski in precej bolj zaupljiv.<\/p>\n
                  Veliko prvotnih internetnih protokolov je nastalo v okolju, kjer uporabniki niso bili obravnavani kot potencialni napadalci.<\/p>\n
                  To se je kasneje precej spremenilo.<\/p>\n
                  NTP \u2013 ura, ki mora biti pravilna<\/h2>\n
                  NTP sinhronizira \u010das.<\/p>\n
                  Morda se sli\u0161i banalno, ampak napa\u010den \u010das na sistemu lahko povzro\u010di:<\/p>\n
                    \n
                  • te\u017eave s certifikati,<\/li>\n
                  • te\u017eave z logi,<\/li>\n
                  • te\u017eave s Kerberosom,<\/li>\n
                  • te\u017eave z avtentikacijo,<\/li>\n
                  • te\u017eave pri replikaciji.<\/li>\n<\/ul>\n
                    V\u010dasih cel sistem razpada zato, ker je ura za pet minut mimo.<\/p>\n
                    Klasika.<\/p>\n
                    SNMP \u2013 monitoring, \u0161e preden je bil monitoring moderen<\/h2>\n
                    SNMP se uporablja za nadzor omre\u017enih naprav.<\/p>\n
                    Routerji. Switchi. UPS-i. Stre\u017eniki. Printerji. Vse mogo\u010de.<\/p>\n
                    SNMPv1 je danes varnostno precej \u017ealosten, SNMPv3 pa je bolj primeren za moderno okolje.<\/p>\n
                    Zanimivo je, koliko dana\u0161njih modernih dashboardov \u0161e vedno v ozadju \u010drpa podatke iz protokola iz osemdesetih.<\/p>\n
                    RIP, OSPF in BGP \u2013 kako paketi najdejo pot<\/h2>\n
                    RIP je eden starej\u0161ih routing protokolov.<\/p>\n
                    Preprost. Skoraj naiven.<\/p>\n
                    Kasneje so pri\u0161li bolj napredni sistemi, kot je OSPF.<\/p>\n
                    Za internet pa je klju\u010dni BGP<\/strong>.<\/p>\n
                    BGP danes povezuje ogromna omre\u017eja med seboj in prakti\u010dno odlo\u010da, po kateri poti bo promet potoval med operaterji.<\/p>\n
                    \u010ce BGP kihne, lahko polovica interneta dobi prehlad.<\/p>\n
                    In ni tako dale\u010d od resnice.<\/p>\n
                    IPX\/SPX, AppleTalk, NetBEUI in DECnet<\/h2>\n
                    TCP\/IP neko\u010d ni bil edini kralj.<\/p>\n
                      \n
                    • Novell NetWare je uporabljal IPX\/SPX,<\/li>\n
                    • Apple je imel AppleTalk,<\/li>\n
                    • Microsoft in IBM sta uporabljala NetBIOS in NetBEUI,<\/li>\n
                    • DEC je imel DECnet.<\/li>\n<\/ul>\n
                      Vsak proizvajalec je imel svoj ekosistem.<\/p>\n
                      Danes se zdi samoumevno, da skoraj vse govori IP.<\/p>\n
                      Neko\u010d pa si moral znati precej ve\u010d razli\u010dnih omre\u017enih jezikov.<\/p>\n
                      SMB in NetBIOS \u2013 Windows nostalgija<\/h2>\n
                      \u010ce si administriral stare Windows mre\u017ee, pozna\u0161:<\/p>\n
                        \n
                      • NetBIOS,<\/li>\n
                      • WINS,<\/li>\n
                      • SMB,<\/li>\n
                      • CIFS,<\/li>\n
                      • LMHOSTS.<\/li>\n<\/ul>\n
                        SMBv1 je danes varnostni problem in ga praviloma ne \u017eeli\u0161 nikjer ve\u010d.<\/p>\n
                        V devetdesetih pa je bil osnova za deljenje map, printerjev in vsega drugega.<\/p>\n
                        SLIP in PPP \u2013 internet skozi telefonsko linijo<\/h2>\n
                        Pred broadband povezavami smo imeli dial-up.<\/p>\n
                        Modem je poklical ISP. Potem se je povezava vzpostavila. In takrat si lahko dobil internet.<\/p>\n
                        SLIP je bil starej\u0161i in preprost. PPP je bil naprednej\u0161i in je postal standard.<\/p>\n
                        Za mlaj\u0161e generacije je te\u017eko razlo\u017eiti, da si neko\u010d moral \u010dakati, da modem \u00bbpokli\u010de internet\u00ab.<\/p>\n
                        In da je bila linija zasedena, \u010de je nekdo telefoniral.<\/p>\n
                        XMODEM, YMODEM, ZMODEM in Kermit<\/h2>\n
                        Preden je bil internet povsod, so ljudje datoteke po\u0161iljali tudi prek modemskih povezav in BBS sistemov.<\/p>\n
                        Tu so bili popularni:<\/p>\n
                          \n
                        • XMODEM,<\/li>\n
                        • YMODEM,<\/li>\n
                        • ZMODEM,<\/li>\n
                        • Kermit.<\/li>\n<\/ul>\n
                          ZMODEM je bil posebej priljubljen, ker je bil relativno hiter in zanesljiv.<\/p>\n
                          Danes 100 MB prenesemo v nekaj sekundah.<\/p>\n
                          Takrat si pri ve\u010dji datoteki lahko mirno \u0161el po kavo.<\/p>\n
                          Ali na kosilo.<\/p>\n
                          Ali oboje.<\/p>\n
                          Zakaj so ti stari protokoli \u0161e danes zanimivi?<\/h2>\n
                          Ker poka\u017eejo, da internet ni nastal \u010dez no\u010d.<\/p>\n
                          Gradil se je plast za plastjo.<\/p>\n
                          Nekateri protokoli so propadli. Nekateri so bili zamenjani. Nekateri pa so tako dobro zasnovani, da jih uporabljamo \u0161e danes.<\/p>\n
                            \n
                          • TCP,<\/li>\n
                          • UDP,<\/li>\n
                          • IP,<\/li>\n
                          • DNS,<\/li>\n
                          • SMTP,<\/li>\n
                          • NTP,<\/li>\n
                          • BGP.<\/li>\n<\/ul>\n
                            Vsi imajo korenine desetletja nazaj.<\/p>\n
                            Sodobni internet je zelo moderen na povr\u0161ini, pod njim pa je ogromno zelo stare tehnologije.<\/p>\n
                            In to ni nujno slabo.<\/p>\n
                            \u010ce nekaj deluje \u0161tirideset let, je verjetno nekaj narejeno prav.<\/p>\n
                            Internet je bil neko\u010d bolj preprost \u2013 in bolj nevaren<\/h2>\n
                            Stari internet je imel poseben \u010dar.<\/p>\n
                              \n
                            • manj grafike,<\/li>\n
                            • manj sledilcev,<\/li>\n
                            • manj aplikacij,<\/li>\n
                            • ve\u010d terminalov,<\/li>\n
                            • ve\u010d eksperimentiranja,<\/li>\n
                            • in precej manj varnosti.<\/li>\n<\/ul>\n
                              Takrat si moral poznati ukaze, razumeti protokole in velikokrat dejansko vedeti, kaj se dogaja v ozadju.<\/p>\n
                              Danes je internet prijaznej\u0161i do uporabnika.<\/p>\n
                              Stari internet pa je bil prijaznej\u0161i do radovedne\u017eev.<\/p>\n
                              In prav zato je \u0161e vedno tako zanimiv.<\/p>\n
                              Kratka \u010dasovnica internetnih protokolov<\/h2>\n
                                \n
                              • 1969<\/strong> \u2013 ARPANET<\/li>\n
                              • 1971<\/strong> \u2013 FTP<\/li>\n
                              • 1970. leta<\/strong> \u2013 NCP, Telnet, UUCP<\/li>\n
                              • 1980<\/strong> \u2013 UDP<\/li>\n
                              • 1981<\/strong> \u2013 IPv4 in ICMP<\/li>\n
                              • 1982<\/strong> \u2013 SMTP<\/li>\n
                              • 1983<\/strong> \u2013 prehod ARPANET-a na TCP\/IP in razvoj DNS<\/li>\n
                              • 1984<\/strong> \u2013 DNS se za\u010dne \u0161ir\u0161e uporabljati<\/li>\n
                              • 1985<\/strong> \u2013 NTP<\/li>\n
                              • 1986<\/strong> \u2013 IMAP<\/li>\n
                              • 1988<\/strong> \u2013 IRC in SNMP<\/li>\n
                              • 1989<\/strong> \u2013 BGP<\/li>\n
                              • 1991<\/strong> \u2013 Gopher in za\u010detek WWW<\/li>\n
                              • 1993\u20131995<\/strong> \u2013 eksplozija spleta<\/li>\n
                              • 1995<\/strong> \u2013 SSH<\/li>\n
                              • 1996<\/strong> \u2013 HTTP\/1.0<\/li>\n
                              • 1997<\/strong> \u2013 HTTP\/1.1<\/li>\n
                              • kasneje<\/strong> \u2013 IPv6, TLS, HTTP\/2, QUIC in HTTP\/3<\/li>\n<\/ul>\n
                                In danes?<\/h2>\n
                                \u0160e vedno pingamo.<\/p>\n
                                \u0160e vedno resolvamo DNS.<\/p>\n
                                \u0160e vedno po\u0161iljamo SMTP.<\/p>\n
                                \u0160e vedno routamo z BGP.<\/p>\n
                                In \u0161e vedno se kdaj zgodi, da stvar ne dela, dokler nekdo ne re\u010de:<\/p>\n
                                \u00bbSi probal restartat mre\u017eo?\u00ab<\/p><\/blockquote>\n
                                Nekatere stvari se res ne spremenijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
                                Danes odpremo prenosnik, kliknemo brskalnik in pri\u010dakujemo, da bo vse delovalo takoj. HTTPS, cloud, aplikacije, videoklici, streaming, VPN-i in milijon servisov v ozadju. Vse skupaj je tako samoumevno, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":584,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[78,134],"tags":[],"class_list":["post-581","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-life"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/581","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=581"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/581\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":586,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/581\/revisions\/586"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/584"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=581"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=581"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}