Danes namesti\u0161 Linux in \u010dez nekaj minut ima\u0161 delujo\u010d sistem.<\/p>\n
Omre\u017eje dela. Grafika dela. Zvok dela. Monitor se pravilno zazna. Kernel dobi\u0161 z nadgradnjo distribucije. \u010ce nekaj ne deluje, kopira\u0161 napako v Google ali jo prilepi\u0161 AI-ju in \u010dez nekaj minut ima\u0161 vsaj pribli\u017eno idejo, kje iskati te\u017eavo.<\/p>\n
Konec devetdesetih je bilo precej druga\u010de.<\/p>\n
Takrat Linux ni bil samo operacijski sistem. Bil je hobi, laboratorij, u\u010dilnica in pogosto uganka, zaradi katere si \u0161el spat ob treh zjutraj.<\/p>\n
In ravno zato je bil tako zanimiv.<\/p>\n
Moja Linux zgodba se je za\u010dela v \u010dasu Pentiuma 90<\/strong>, zunanjega US Robotics modema<\/strong>, grafi\u010dne kartice Diamond Stealth 3D 2000<\/strong> in CD-jev, s katerih smo preizku\u0161ali razli\u010dne distribucije.<\/p>\n Poskusil sem Slackware 3.2<\/strong>, zgodnji Red Hat<\/strong> in \u0161e marsikaj, resneje pa sem se ustalil pri distribuciji, ki jo uporabljam \u0161e danes:<\/p>\n Debian.<\/strong><\/p>\n Moja prva resna razli\u010dica je bila Debian 2.1 \u2013 Slink<\/strong>.<\/p>\n In takrat si Linux moral dejansko poznati.<\/p>\n Danes vzame\u0161 nekaj gigabajtov velik ISO, ga prenese\u0161 v nekaj minutah in ga zapi\u0161e\u0161 na USB klju\u010d.<\/p>\n Takrat smo imeli TriLinux CD<\/strong>.<\/p>\n Tak\u0161ni CD-ji so bili zlata vredni. Internet je bil po\u010dasen, uporabljali smo dial-up in prenos cele Linux distribucije prek telefonske linije ni bil ravno nekaj, kar bi naredil mimogrede.<\/p>\n Na CD-ju si imel distribucije in za\u010delo se je eksperimentiranje.<\/p>\n Namesti\u0161.<\/p>\n Poskusi\u0161.<\/p>\n Pokvari\u0161.<\/p>\n Ponovno namesti\u0161.<\/p>\n Prebere\u0161 dokumentacijo.<\/p>\n Spremeni\u0161 konfiguracijo.<\/p>\n Spet pokvari\u0161.<\/p>\n In \u010dez nekaj \u010dasa ugotovi\u0161, da pribli\u017eno razume\u0161, kaj se v ra\u010dunalniku dogaja.<\/p>\n Preizkusil sem Slackware 3.2<\/strong>, pa zgodnji Red Hat<\/strong> \u2013 po skoraj treh desetletjih se \u0161tevilke razli\u010dic \u017ee nekoliko me\u0161ajo \u2013 vendar mi je najbolj sedel Debian.<\/p>\n Debian 2.1, Slink.<\/strong><\/p>\n Ni bil najla\u017eji Linux.<\/p>\n Niti se ni trudil biti.<\/p>\n In ravno to mi je bilo v\u0161e\u010d.<\/p>\n Moj ra\u010dunalnik je poganjal Pentium 90<\/strong>.<\/p>\n 90 MHz.<\/p>\n Ne GHz.<\/p>\n MHz.<\/strong><\/p>\n Danes imamo telefone, ki imajo nepredstavljivo ve\u010d procesorske mo\u010di, toda takrat je bil Pentium resna stvar.<\/p>\n In na njem smo po\u010deli nekaj, kar se danes ve\u010dini uporabnikov Linuxa zdi precej eksoti\u010dno:<\/p>\n kompajlali smo svoj kernel.<\/strong><\/p>\n Ne zato, da bi bili videti bolj \u00bbhardcore\u00ab.<\/p>\n To je bil povsem normalen del uporabe Linuxa.<\/p>\n Prenesel oziroma namestil si source kernela, \u0161el v Pred tabo se je odprlo morje mo\u017enosti.<\/p>\n Kateri procesor?<\/p>\n IDE?<\/p>\n SCSI?<\/p>\n Kateri filesystem?<\/p>\n Katera mre\u017ena kartica?<\/p>\n Sound support?<\/p>\n Kaj \u017eelim neposredno v kernelu?<\/p>\n Kaj \u017eelim kot modul?<\/p>\n In pri marsikateri mo\u017enosti:<\/p>\n Kaj za vraga je sploh to?<\/strong><\/p>\n Takrat ni bilo Stack Overflowa, YouTuba in AI-ja.<\/p>\n Imel si README.<\/p>\n Dokumentacijo.<\/p>\n Linux HOWTO.<\/p>\n Usenet.<\/p>\n Mailing liste.<\/p>\n IRC.<\/p>\n In veliko posku\u0161anja.<\/p>\n Ko si kon\u010dal konfiguracijo, je sledilo prevajanje.<\/p>\n Nekako takole:<\/p>\n In potem si \u010dakal.<\/p>\n Na Pentiumu 90 kompajlanje kernela ni bilo opravilo za nekaj sekund.<\/p>\n Lahko si \u0161el po kavo.<\/p>\n In jo v miru spil.<\/p>\n Ko je bilo prevajanje kon\u010dano, si moral kernel spraviti v Potem je pri\u0161el najbolj zanimiv ukaz:<\/p>\n BIOS.<\/p>\n LILO.<\/p>\n Loading Linux …<\/p>\n In vrstice so za\u010dele drveti \u010dez ekran.<\/p>\n Takrat si jih dejansko gledal.<\/p>\n IDE.<\/p>\n SCSI.<\/p>\n Filesystem.<\/p>\n Network.<\/p>\n Modules.<\/p>\n \u010ce si pri konfiguraciji kernela pozabil nekaj pomembnega, si to zelo hitro ugotovil.<\/p>\n In takrat smo se nau\u010dili enega najpomembnej\u0161ih pravil:<\/p>\n starega delujo\u010dega kernela ne bri\u0161i, dokler nisi popolnoma prepri\u010dan, da novi dela.<\/strong><\/p>\n \u010ce pa je \u0161lo vse po na\u010drtih, si na koncu zagledal:<\/p>\n Samo \u0161est znakov.<\/p>\n Ampak kak\u0161en dober ob\u010dutek je bil to.<\/p>\n Dela.<\/strong><\/p>\n In nisi vedel samo, da<\/em> dela.<\/p>\n Precej dobro si vedel tudi, zakaj dela<\/strong>.<\/p>\n V ra\u010dunalniku sem imel Diamond Stealth 3D 2000<\/strong>.<\/p>\n Diamond je bil takrat pojem.<\/p>\n Ampak dobra grafi\u010dna kartica \u0161e ni pomenila, da bo Linux ob zagonu prijazno napisal:<\/p>\n \u00bbNa\u0161el sem grafi\u010dno kartico in monitor. Vse sem uredil.\u00ab<\/p>\n Imel si XFree86<\/strong>.<\/p>\n In imel si:<\/p>\n \u010ce si hotel grafi\u010dno okolje, si moral poznati grafi\u010dno kartico.<\/p>\n In monitor.<\/p>\n In resolucije.<\/p>\n In horizontalno frekvenco.<\/p>\n In vertikalno frekvenco.<\/p>\n Nastavil si konfiguracijo in zagnal X.<\/p>\n Potem pa …<\/p>\n \u010crn ekran?<\/p>\n Popa\u010dena slika?<\/p>\n Napa\u010dna resolucija?<\/p>\n Ali pa namizje?<\/p>\n \u010ce si dobil lepo sliko v pravi resoluciji, je bil to \u017ee skoraj praznik.<\/p>\n Ker o\u010ditno vse skupaj \u0161e ni bilo dovolj zapleteno, sem si omislil \u0161e SGI monitor<\/strong>.<\/p>\n Silicon Graphics.<\/p>\n \u017de samo ime SGI je takrat pomenilo nekaj posebnega.<\/p>\n Njihove delovne postaje so predstavljale tisti nekoliko eksoti\u010dni svet profesionalne 3D grafike, vizualizacij in Unixa.<\/p>\n Imeti SGI monitor na mizi je bilo preprosto kul.<\/p>\n Problem je bil samo eden.<\/p>\n Priklop.<\/strong><\/p>\n Monitor ni imel obi\u010dajnega priklopa, s katerim bi ga preprosto priklju\u010dil na mojo Diamond kartico.<\/p>\n Diamond Stealth 3D 2000 in SGI se nista ravno razumela.<\/p>\n Re\u0161itev?<\/p>\n Matrox Millennium II.<\/strong><\/p>\n Z Matroxom je SGI monitor kon\u010dno deloval.<\/p>\n Danes bi verjetno v dveh minutah na internetu na\u0161el adapter, ga naro\u010dil in naslednji dan pozabil na celotno zgodbo.<\/p>\n Takrat si moral ugotoviti, kak\u0161en signal monitor sploh pri\u010dakuje, katera grafi\u010dna kartica ga zna poganjati in kako vse skupaj nato nastaviti \u0161e v XFree86.<\/p>\n Ko si na koncu dobil sliko, si bil nanjo skoraj osebno ponosen.<\/p>\n Ko je XFree86 kon\u010dno deloval, je bilo treba izbrati \u0161e nekaj, v \u010demer bo\u0161 dejansko delal.<\/p>\n Meni je bil dale\u010d najljub\u0161i Window Maker<\/strong>.<\/p>\n \u0160e danes ima zame poseben \u010dar.<\/p>\n Bil je lahek, hiter, druga\u010den in je imel tisti zna\u010dilen videz, navdihnjen z NeXTSTEP-om.<\/p>\n Ni posku\u0161al biti Windows.<\/p>\n Ni posku\u0161al skrivati Unixa pod desetimi plastmi grafike.<\/p>\n Bil je preprost.<\/p>\n In bil je hiter.<\/p>\n Na Pentiumu 90 je bila beseda hiter<\/em> nekoliko pomembnej\u0161a kot danes.<\/p>\n Window Maker je imel tiste zna\u010dilne dock appe, menije in zelo prepoznaven na\u010din dela. Sistem ni porabljal ve\u010dine ra\u010dunalnika samo zato, da ti je lahko prikazal namizje.<\/p>\n Pozneje sem uporabljal tudi IceWM<\/strong>.<\/p>\n Tudi pri njem mi je bila v\u0161e\u010d ista filozofija:<\/p>\n majhen, hiter in brez nepotrebne navlake.<\/p>\n Takrat smo dejansko gledali, koliko RAM-a porabi window manager.<\/p>\n Danes lahko en sam zavihek v brskalniku porabi ve\u010d pomnilnika, kot ga je imel takrat celoten ra\u010dunalnik.<\/p>\n Sredi devetdesetih se je za\u010delo govoriti o ne\u010dem novem.<\/p>\n KDE.<\/strong><\/p>\n Projekt je leta 1996 za\u010del nem\u0161ki razvijalec Matthias Ettrich<\/strong>, leta 1998 pa je iz\u0161el KDE 1.0.<\/p>\n In KDE je pomenil precej\u0161en premik.<\/p>\n Do takrat je bil Linux desktop zame predvsem:<\/p>\n XFree86 + window manager + terminal + nekaj X aplikacij.<\/p>\n KDE pa je \u017eelel iz vsega skupaj narediti pravo, povezano namizno okolje<\/strong>.<\/p>\n Panel.<\/p>\n Meni.<\/p>\n File manager.<\/p>\n Terminal.<\/p>\n Nadzorna plo\u0161\u010da.<\/p>\n Aplikacije z enotnim videzom.<\/p>\n Danes se to sli\u0161i povsem samoumevno.<\/p>\n Takrat ni bilo.<\/p>\n Prvi\u010d si lahko resno pogledal Linux in pomislil:<\/p>\n Mogo\u010de bo neko\u010d to uporabljal tudi \u010dlovek, ki ga prav ni\u010d ne zanima vsebina Sam sem imel Window Maker \u0161e vedno zelo rad.<\/p>\n KDE pa je pokazal, kam se Linux namizje razvija.<\/p>\n Posebno mesto na moji takratni mizi je imel zunanji US Robotics modem<\/strong>.<\/p>\n US Robotics je bil takrat pojem.<\/p>\n Modem ni bil neka nevidna funkcija routerja.<\/p>\n Bil je naprava.<\/p>\n \u0160katla na mizi.<\/p>\n Serijski kabel.<\/p>\n Lu\u010dke.<\/p>\n Telefonska linija.<\/p>\n In seveda AT ukazi.<\/p>\n Internet si najprej poklical.<\/p>\n Dobesedno.<\/p>\n In tistega zvoka se verjetno spomni vsak, ki je takrat uporabljal modem.<\/p>\n Piskanje.<\/p>\n \u0160umenje.<\/p>\n Elektronsko pogajanje dveh modemov.<\/p>\n Potem ti\u0161ina.<\/p>\n Povezan.<\/strong><\/p>\n Internet si zato uporabljal druga\u010de.<\/p>\n IRC.<\/p>\n Usenet.<\/p>\n FTP.<\/p>\n Mailing liste.<\/p>\n Dokumentacija.<\/p>\n Povezal si se, naredil, kar si \u017eelel, pobral kak\u0161en paket in se odklopil.<\/p>\n Prenesti ve\u010d deset megabajtov ni bilo nekaj, kar bi naredil brez razmi\u0161ljanja.<\/p>\n Zato je bil tudi TriLinux CD tako dragocen.<\/p>\n Takrat si poznal svoj ra\u010dunalnik.<\/p>\n In s tem ne mislim samo, koliko RAM-a ima.<\/p>\n Poznal si:<\/p>\n IRQ.<\/p>\n DMA.<\/p>\n I\/O naslove.<\/p>\n COM1.<\/p>\n COM2.<\/p>\n Primary IDE.<\/p>\n Secondary IDE.<\/p>\n Master.<\/p>\n Slave.<\/p>\n Jumperje.<\/p>\n SCSI ID.<\/p>\n V Linuxu si poznal:<\/p>\n Vedel si, kaj je zapisano v \u010ce mre\u017ena kartica ni delovala, si ugotovil, kateri \u010dip uporablja.<\/p>\n Potem si ugotovil, kateri kernel modul potrebuje.<\/p>\n \u010ce podpore ni bilo v tvojem kernelu?<\/p>\n No …<\/p>\n Kernel smo tako ali tako znali ponovno prevesti.<\/p>\n Mogo\u010de je bila najve\u010dja razlika v na\u010dinu re\u0161evanja problemov.<\/p>\n Danes imamo neverjetno koli\u010dino informacij.<\/p>\n Kar je odli\u010dno.<\/p>\n Toda hkrati smo se navadili na:<\/p>\n najdi napako \u2192 kopiraj re\u0161itev \u2192 prilepi ukaz \u2192 Enter.<\/p>\n Takrat si na\u0161el Linux HOWTO<\/strong>.<\/p>\n Networking HOWTO.<\/p>\n PPP HOWTO.<\/p>\n SCSI HOWTO.<\/p>\n Kernel HOWTO.<\/p>\n XFree86 HOWTO.<\/p>\n In si ga prebral.<\/p>\n V\u010dasih celega.<\/p>\n \u010ce nisi na\u0161el odgovora, si \u0161el na Usenet, mailing listo ali IRC.<\/p>\n In ker ti nih\u010de ni zagotavljal ukaza, ki bo \u010dude\u017eno re\u0161il problem, si moral razumeti, kaj po\u010dne\u0161.<\/p>\n To je bila odli\u010dna \u0161ola.<\/p>\n Ne trdim, da je bil Linux takrat bolj\u0161i.<\/p>\n Ni bil.<\/p>\n Dana\u0161nji Linux je tehni\u010dno neprimerljivo bolj\u0161i.<\/p>\n Danes imamo fantasti\u010dno podporo strojni opremi, virtualizacijo, containarje, Kubernetes, ZFS, Ceph, avtomatizacijo, cloud in infrastrukturo, o kateri smo na Pentiumu 90 lahko samo sanjali.<\/p>\n Danes z nekaj ukazi postavimo sisteme, za katere bi takrat potrebovali celo sobo ra\u010dunalnikov.<\/p>\n In prav je tako.<\/p>\n Nih\u010de normalen si ne \u017eeli leta 2026 tri ure ro\u010dno konfigurirati kernela samo zato, da lahko re\u010de, da uporablja \u00bbpravi Linux\u00ab.<\/p>\n Ampak nekaj smo vendarle izgubili.<\/p>\n Takrat te je Linux prisilil, da si razumel ra\u010dunalnik pod povr\u0161jem<\/strong>.<\/p>\n \u010ce ni delovala mre\u017ea, si se nau\u010dil nekaj o omre\u017ejih.<\/p>\n \u010ce ni deloval disk, si se nau\u010dil nekaj o particijah in filesystemih.<\/p>\n \u010ce se kernel ni zagnal, si se nau\u010dil boot procesa.<\/p>\n \u010ce ni deloval XFree86, si se nau\u010dil nekaj o grafi\u010dnih karticah, frekvencah in monitorjih.<\/p>\n \u010ce SGI monitor ni deloval z Diamond Stealth 3D 2000, si moral ugotoviti zakaj.<\/p>\n In tako je v ra\u010dunalniku pristal Matrox Millennium II.<\/p>\n Vsak problem je bil majhna \u0161ola.<\/p>\n Od Pentiuma 90<\/strong>, TriLinux CD-ja<\/strong>, Slackwara<\/strong>, zgodnjega Red Hata<\/strong>, Debiana 2.1<\/strong>, Diamond Stealth 3D 2000<\/strong>, Matrox Millennium II<\/strong>, SGI monitorja<\/strong>, Window Makerja<\/strong>, IceWM-a<\/strong>, prvih razli\u010dic KDE<\/strong> in US Robotics modema<\/strong> je minilo skoraj tri desetletja.<\/p>\n Vmes se je spremenilo skoraj vse.<\/p>\n Procesorji se ne merijo ve\u010d v desetinah MHz.<\/p>\n Internet ni nekaj, na kar se priklopimo.<\/p>\n Linux ne \u017eivi ve\u010d samo na ra\u010dunalnikih zanesenjakov.<\/p>\n Poganja stre\u017enike, telefone, televizorje, routerje, avtomobile, superra\u010dunalnike in ogromen del interneta.<\/p>\n Iz enega fizi\u010dnega stre\u017enika smo pri\u0161li do virtualnih strojev, containerjev in celih clusterjev, ki jih upravljamo kot eno infrastrukturo.<\/p>\n Ampak nekaj je ostalo enako.<\/p>\n \u0160e danes, ko napi\u0161em:<\/p>\n in se pred mano pojavi utripajo\u010d kurzor, je v tem nekaj doma\u010dega.<\/p>\n Mogo\u010de zato, ker sem se Linuxa u\u010dil v \u010dasu, ko ni bilo dovolj vedeti, kam klikniti<\/strong>.<\/p>\n Moral si vedeti, kaj se dogaja<\/strong>.<\/p>\n In predvsem:<\/p>\n zakaj stvar dela.<\/strong><\/p>\n Linux takrat ni bil samo operacijski sistem.<\/p>\n Bil je hobi.<\/p>\n Bil je laboratorij.<\/p>\n Bil je u\u010dilnica.<\/p>\n Bil je razlog, da si razstavil ra\u010dunalnik.<\/p>\n Bil je razlog, da si bral dokumentacijo, \u010deprav te nih\u010de ni silil.<\/p>\n In velikokrat je bil tudi razlog, da si ob enajstih zve\u010der rekel:<\/p>\n \u00bbSamo \u0161e tole popravim, potem grem spat.\u00ab<\/strong><\/p>\n Ob polno\u010di \u0161e ni delalo.<\/p>\n Ob enih si na\u0161el razlog.<\/p>\n Ob dveh si ponovno kompajlal kernel.<\/p>\n Ob treh zjutraj pa:<\/p>\n In si \u0161el lahko kon\u010dno spat.<\/p>\n Kernel je delal.<\/strong><\/p>\n In naslednji dan?<\/p>\n Naslednji dan smo seveda na\u0161li nekaj novega, kar je bilo treba pokvariti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Danes namesti\u0161 Linux in \u010dez nekaj minut ima\u0161 delujo\u010d sistem. Omre\u017eje dela. Grafika dela. Zvok dela. Monitor se pravilno zazna. Kernel dobi\u0161 z nadgradnjo distribucije. \u010ce nekaj ne […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":570,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10,39],"tags":[],"class_list":["post-568","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-linux","category-opensource"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/568","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=568"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/568\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":569,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/568\/revisions\/569"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/570"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=568"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=568"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=568"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nTriLinux CD \u2013 ko distribucije nisi samo prenesel<\/h2>\n
\nPentium 90<\/h2>\n
\/usr\/src\/linux<\/code> in za\u010del:<\/p>\nmake menuconfig\r\n<\/code><\/pre>\n
\nmake bzImage<\/code><\/h2>\nmake dep\r\nmake clean\r\nmake bzImage\r\nmake modules\r\nmake modules_install\r\n<\/code><\/pre>\n\/boot<\/code>, urediti LILO in nato:<\/p>\nlilo\r\n<\/code><\/pre>\nreboot\r\n<\/code><\/pre>\nlogin:\r\n<\/code><\/pre>\n
\nDiamond Stealth 3D 2000 in XFree86<\/h2>\n
\/etc\/X11\/XF86Config\r\n<\/code><\/pre>\n
\nPotem sem kupil SGI monitor<\/h2>\n
\nWindow Maker \u2013 moj Linux desktop<\/h2>\n
\nPotem so Nemci naredili KDE<\/h2>\n
\/etc\/X11\/XF86Config<\/code>.<\/strong><\/p>\n
\nUS Robotics in zvok interneta<\/h2>\n
ATDT...\r\n<\/code><\/pre>\n
\nIRQ, DMA, jumperji in
\/dev\/hda<\/code><\/h2>\n\/dev\/hda\r\n\/dev\/hdb\r\n\/dev\/sda\r\n<\/code><\/pre>\n\/etc\/fstab<\/code>.<\/p>\n
\nHOWTO namesto copy\/paste<\/h2>\n
\nLinux te je prisilil razumeti ra\u010dunalnik<\/h2>\n
\nOd Pentiuma 90 do dana\u0161njih Linux sistemov<\/h2>\n
ssh root@server\r\n<\/code><\/pre>\n
\nSamo \u0161e tole popravim …<\/h2>\n
login:\r\n<\/code><\/pre>\n