![\"\"](\"https:\/\/d-mashina.net\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/ChatGPT-Image-Aug-9-2026-08_54_35-PM-1024x683.png\")
<\/p>\nZ umetno inteligenco se danes sre\u010dujem skoraj vsak dan. Kot nekdo, ki dela v IT, jo gledam nekoliko druga\u010de kot povpre\u010den uporabnik. Vidim, kaj \u017ee zmore, vidim, kako hitro napreduje, in predvsem vidim, koliko dela, za katerega smo \u0161e pred nekaj leti potrebovali \u010dloveka, lahko danes opravimo s pomo\u010djo AI.<\/p>\n
Zato se vedno pogosteje spra\u0161ujem, kam vse to vodi.<\/p>\n
Ne toliko zaradi sebe. Do takrat, ko bodo najve\u010dje spremembe zares udarile po trgu dela, bom sam verjetno \u017ee precej bli\u017eje upokojitvi.<\/p>\n
Bolj me zanima nekaj drugega.<\/p>\n
<\/p>\n
V kak\u0161en svet bo odrasel moj sin?<\/strong><\/p>\n Danes je star 13 let. U\u010di se programiranja. Angle\u0161\u010dino \u017ee dobro obvlada, u\u010di se nem\u0161\u010dine. Opravil je radioamaterski izpit in ukvarja se tudi s strelstvom z zra\u010dno pi\u0161tolo.<\/p>\n Ko ga gledam, se v\u010dasih vpra\u0161am nekaj, \u010desar se na\u0161i star\u0161i pri na\u0161ih trinajstih letih verjetno niso:<\/p>\n Ali bo poklic, za katerega se bo iz\u0161olal, takrat sploh \u0161e obstajal?<\/strong><\/p>\n Ko ljudje govorimo o nevarnosti umetne inteligence, hitro pridemo do Terminatorja.<\/p>\n Stroji postanejo inteligentni, ugotovijo, da smo ljudje problem, in se nas odlo\u010dijo odstraniti.<\/p>\n Sam mislim, da je veliko bolj verjetna precej manj filmska prihodnost.<\/p>\n AI nas mogo\u010de sploh ne bo sovra\u017eil.<\/p>\n Morda bo samo postal bolj\u0161i od nas pri velikem delu stvari, za katere danes pla\u010dujemo ljudi.<\/p>\n In to je za na\u0161o dru\u017ebo lahko veliko ve\u010dja sprememba, kot se trenutno zavedamo.<\/p>\n \u017de danes AI pi\u0161e besedila, prevaja, programira, analizira podatke, ustvarja slike, pomaga pri diagnostiki, i\u0161\u010de napake v programski kodi in odgovarja na vpra\u0161anja, za katera smo neko\u010d potrebovali strokovnjaka.<\/p>\n To je \u0161ele za\u010detek.<\/p>\n Kaj se zgodi, ko ti sistemi ne bodo samo svetovali \u010dloveku, ampak bodo lahko samostojno opravili ve\u010dino naloge?<\/p>\n Pri sistemski administraciji je razvoj precej lepo viden.<\/p>\n Velik del rutinskega dela bo AI brez te\u017eav prevzel.<\/p>\n Pisanje skript, konfiguracij, pregledovanje logov, dokumentacija, osnovna diagnostika in podobne stvari so naravni kandidati za avtomatizacijo.<\/p>\n Toda zato znanje Linuxa, omre\u017eij, DNS-a, virtualizacije, varnosti ali Kubernetes okolij ne postane nepotrebno.<\/p>\n Po mojem ravno nasprotno.<\/p>\n AI lahko napi\u0161e ukaz.<\/p>\n Nekdo pa mora vedeti, ali je ta ukaz pametno izvesti na produkcijskem sistemu.<\/p>\n Ko se zgodi nekaj, \u010desar avtomatizacija ni pri\u010dakovala, mora nekdo razumeti, kaj se dejansko dogaja pod vsemi plastmi abstrakcije.<\/p>\n Zato mislim, da bodo dobri strokovnjaki \u0161e dolgo potrebni.<\/p>\n Potrebnih pa jih bo verjetno manj.<\/p>\n \u010ce lahko pet ljudi z AI opravi delo, za katero danes potrebuje\u0161 dvajset ljudi, je to za podjetje fantasti\u010dno.<\/p>\n Za preostalih petnajst pa nekoliko manj.<\/p>\n Najbolj na udaru bodo verjetno poklici, kjer \u010dlovek ve\u010dino dneva obdeluje informacije.<\/p>\n Administracija, osnovno ra\u010dunovodstvo, rutinsko prevajanje, podpora uporabnikom, izdelava preprostih vsebin, del pravnega dela, analitika in tudi velik del rutinskega programiranja.<\/p>\n Presenetljivo pa utegnejo precej dlje ostati poklici, ki jih danes v\u010dasih gledamo kot manj tehnolo\u0161ke.<\/p>\n Elektri\u010dar. Vodovodar. Mehanik. Serviser. Monter.<\/p>\n Za AI je lahko napisati Python program precej la\u017eje kot izdelati robota, ki bo pri\u0161el v \u0161tirideset let staro hi\u0161o, odprl elektri\u010dno omarico in ugotovil, kaj je tam leta 1987 ustvarjal neki doma\u010di mojster.<\/p>\n Resni\u010dni svet je stra\u0161no neurejen.<\/p>\n In prav zato ga je te\u017eko avtomatizirati.<\/p>\n To vpra\u0161anje me bolj skrbi.<\/p>\n Predstavljajmo si, da \u010dez nekaj desetletij AI opravlja ve\u010dino intelektualnega dela, roboti pa vedno ve\u010d fizi\u010dnega.<\/p>\n Tovarne so skoraj popolnoma avtomatizirane.<\/p>\n AI projektira izdelke, programira, vodi logistiko in optimizira proizvodnjo.<\/p>\n Stroji pridelujejo hrano, gradijo, preva\u017eajo in proizvajajo.<\/p>\n \u010clove\u0161tvo bi lahko proizvedlo ve\u010d dobrin kot kadarkoli v zgodovini.<\/p>\n Na prvi pogled raj.<\/p>\n Potem pa pride preprosto vpra\u0161anje:<\/p>\n Kdo je lastnik teh strojev?<\/strong><\/p>\n \u010ce podjetje danes potrebuje 10.000 ljudi, \u010dez dvajset let pa enako ali ve\u010d proizvede s tiso\u010d zaposlenimi, AI in roboti, je nastalo ogromno dodatnega bogastva.<\/p>\n Toda \u010de so AI, roboti in podjetje v lasti majhnega \u0161tevila ljudi, gre ve\u010dina tega bogastva lastnikom.<\/p>\n Kaj pa ostalih devet tiso\u010d?<\/p>\n Njihov problem ni, da niso ve\u010d sposobni delati.<\/p>\n Njihov problem je, da njihovega dela nih\u010de ve\u010d ne potrebuje.<\/p>\n Tega scenarija se mi zdi nesmiselno kar odpisati.<\/p>\n \u010ce kapital poseduje stroje, stroji pa lahko nadomestijo delo, se vrednost po\u010dasi seli od dela proti lastni\u0161tvu kapitala.<\/p>\n Tisti, ki imajo veliko, lahko dobijo \u0161e ve\u010d.<\/p>\n Tisti, ki so \u017eiveli predvsem od svojega dela, pa izgubijo svojo glavno pogajalsko mo\u010d.<\/p>\n Toda tu nastane zanimiv paradoks.<\/p>\n \u010ce avtomatizirane tovarne proizvedejo milijone avtomobilov, ra\u010dunalnikov, telefonov in drugih izdelkov, kdo bo vse to kupil, \u010de ve\u010dina ljudi nima denarja?<\/p>\n Tudi kapitalizem potrebuje kupce.<\/p>\n Dru\u017eba, v kateri ima en odstotek skoraj vse, preostali pa \u017eivotarijo, zato dolgoro\u010dno verjetno ne more biti posebno stabilna.<\/p>\n Nekaj se bo moralo spremeniti.<\/p>\n Ena pogosto omenjenih re\u0161itev je univerzalni temeljni dohodek.<\/p>\n \u010ce stroji proizvedejo dovolj bogastva, bi vsak \u010dlovek dobil dovolj za normalno \u017eivljenje, ne glede na to, ali ima slu\u017ebo.<\/p>\n Mogo\u010de.<\/p>\n Toda tudi tukaj imam pomislek.<\/p>\n Predstavljajmo si svet, kjer majhna skupina ljudi poseduje prakti\u010dno vso proizvodnjo, vsi drugi pa vsak mesec dobimo nakazilo, s katerim lahko pla\u010damo stanovanje, hrano, internet in zabavo.<\/p>\n Nismo la\u010dni.<\/p>\n Nismo brezdomci.<\/p>\n Toda nimamo skoraj nobene gospodarske mo\u010di.<\/p>\n Popolnoma smo odvisni od sistema in ljudi, ki ga obvladujejo.<\/p>\n To ni ravno moja predstava idealne prihodnosti.<\/p>\n Morda bo zato pomembnej\u0161e vpra\u0161anje lastni\u0161tva<\/strong>.<\/p>\n \u010ce bodo AI in roboti neko\u010d postali novi delavci, bi moral biti vsaj del njihove produktivnosti tako ali druga\u010de v lasti \u0161ir\u0161e dru\u017ebe.<\/p>\n Prek pokojninskih in dr\u017eavnih investicijskih skladov, lastni\u0161tva zaposlenih, delnic, zadrug ali \u010desa, \u010desar danes \u0161e nismo izumili.<\/p>\n Bistvena razlika je med dru\u017ebo, kjer ljudje dobivajo pomo\u010d lastnikov strojev, in dru\u017ebo, kjer so ljudje tudi sami posredno lastniki dela teh strojev.<\/p>\n Toda recimo, da re\u0161imo celo vpra\u0161anje denarja.<\/p>\n Vsak ima dovolj.<\/p>\n Hrana ni problem. Stanovanje ni problem. Energija je poceni. Zdravstvo deluje. Stroji proizvedejo prakti\u010dno vse, kar potrebujemo.<\/p>\n Potem pridemo do vpra\u0161anja, ki se mi zdi \u0161e te\u017eje:<\/p>\n Kaj bo osem milijard ljudi po\u010delo samih s seboj?<\/strong><\/p>\n \u010clovek namre\u010d ne dela samo zaradi denarja.<\/p>\n Slu\u017eba nam daje razlog, da zjutraj vstanemo. Daje nam obveznosti. Probleme, ki jih moramo re\u0161iti. Ljudi, s katerimi sodelujemo. Ob\u010dutek, da nekaj znamo in da nas nekdo potrebuje.<\/p>\n To lepo vidimo pri upokojitvi.<\/p>\n Nekateri ljudje komaj \u010dakajo nanjo. Potem imajo vrt, vnuke, potovanja, delavnico, radioamaterstvo, \u0161port in tiso\u010d stvari, za katere prej ni bilo \u010dasa.<\/p>\n Drugi se po upokojitvi izgubijo.<\/p>\n \u0160tirideset let je bil velik del njihove identitete njihov poklic.<\/p>\n Potem ga naenkrat ni ve\u010d.<\/p>\n Predstavljajmo si isto stvar pri 25-letniku.<\/p>\n Pred njim je \u0161estdeset let \u017eivljenja, materialno ima vse, kar potrebuje, dru\u017eba pa od njega pravzaprav ni\u010desar ne potrebuje.<\/p>\n Kaj mu daje smisel?<\/p>\n Mislim, da bo to morda celo ve\u010dji problem od same brezposelnosti.<\/p>\n Po drugi strani ljudje \u017ee danes po\u010dnemo ogromno stvari, ki gospodarsko niso potrebne.<\/p>\n Nekdo prete\u010de maraton, \u010deprav imamo avtomobile.<\/p>\n Nekdo sam spe\u010de kruh, \u010deprav ga lahko kupi v trgovini.<\/p>\n Nekdo ve\u010d let obnavlja star avtomobil, \u010deprav bi bil novi cenej\u0161i in zanesljivej\u0161i.<\/p>\n Radioamater vzpostavi zvezo s \u010dlovekom na drugem koncu sveta, \u010deprav bi ga lahko v nekaj sekundah poklical prek interneta.<\/p>\n Zakaj?<\/p>\n Ker rezultat ni vse.<\/p>\n Pomembno je tudi, da nekaj zna\u0161.<\/p>\n Da nekaj naredi\u0161 sam.<\/p>\n Da premaga\u0161 te\u017eavo.<\/p>\n Da napreduje\u0161.<\/p>\n Da si del neke skupnosti.<\/p>\n Morda bomo morali v prihodnosti ponovno lo\u010diti dve stvari, ki ju danes pogosto obravnavamo kot eno:<\/p>\n delo za pre\u017eivetje in smiselno delo.<\/strong><\/p>\n \u010ce nam AI in roboti omogo\u010dijo, da enako koli\u010dino stvari proizvedemo z bistveno manj \u010dlove\u0161kega dela, se mi zdi \u010dudno, da bi imeli samo dve mo\u017enosti.<\/p>\n Ali dela\u0161 40 ur na teden ali pa si brezposeln.<\/p>\n Zakaj?<\/p>\n Morda bo normalen delovni teden neko\u010d 20 ali 25 ur.<\/p>\n \u010clovek bo \u0161e vedno imel poklic. \u0160e vedno bo nekaj prispeval. Imel bo odgovornost in sodelavce.<\/p>\n Toda imel bo tudi precej ve\u010d svojega \u017eivljenja.<\/p>\n Ve\u010d \u010dasa za otroke.<\/p>\n Ve\u010d \u010dasa za prijatelje.<\/p>\n Ve\u010d \u010dasa za delavnico, vrt, \u0161port, radio, potovanja ali karkoli ga veseli.<\/p>\n Stoletja smo tehnolo\u0161ki napredek merili predvsem s tem, koliko ve\u010d lahko proizvedemo.<\/p>\n Mogo\u010de bi ga morali neko\u010d za\u010deti meriti tudi s tem, koliko manj svojega \u017eivljenja moramo prodati, da lahko dobro \u017eivimo.<\/strong><\/p>\n Tu zame vsa ta filozofija postane zelo konkretna.<\/p>\n Kaj naj svetujem svojemu sinu?<\/p>\n Naj se sploh u\u010di programiranja, \u010de bo AI programiral bolje od njega?<\/p>\n Mislim, da vsekakor.<\/p>\n Toda pomembno bo, kako se ga bo u\u010dil<\/strong>.<\/p>\n \u010ce dobi nalogo in mu AI v desetih sekundah napi\u0161e re\u0161itev, ima pravilno re\u0161eno nalogo.<\/p>\n Znanja pa skoraj ni\u010d.<\/p>\n \u010ce se eno uro mu\u010di sam, posku\u0161a, naredi nekaj neumnosti, program ne dela in \u0161ele nato vpra\u0161a AI:<\/p>\n Zakaj moja re\u0161itev ne deluje?<\/em><\/p>\n \u2026 potem je AI lahko neverjetno dober u\u010ditelj.<\/p>\n To razliko bomo morali kot star\u0161i zelo dobro razumeti.<\/p>\n AI otroku ne sme odvzeti te\u017eav.<\/p>\n Ker ravno pri re\u0161evanju te\u017eav nastaja znanje.<\/p>\n Ne vem, kateri poklic bo moj sin neko\u010d opravljal.<\/p>\n In \u010dedalje bolj mislim, da ga danes niti nima smisla izbirati.<\/p>\n Rad pa bi, da pri dvajsetih zna razmi\u0161ljati.<\/p>\n Da razume matematiko in fiziko.<\/p>\n Da zna programirati in razume ra\u010dunalnik nekoliko globlje od tega, kam mora klikniti.<\/p>\n Da zna kaj o elektroniki.<\/p>\n Da govori jezike.<\/p>\n Da zna uporabljati orodje.<\/p>\n Da zna komunicirati z ljudmi.<\/p>\n Da zna vzeti problem, za katerega nima re\u0161itve, in si re\u010di:<\/p>\n \u00bbNe vem, kako to deluje. Grem ugotovit.\u00ab<\/strong><\/p>\n Njegovo radioamaterstvo je pri tem pravzaprav \u010dudovita \u0161ola.<\/p>\n Radio te hitro pripelje do elektronike, anten, elektromagnetnega valovanja, digitalnih komunikacij, ra\u010dunalnikov in fizike.<\/p>\n Predvsem pa do tega, da resni\u010dni svet ni vedno tako urejen, kot pi\u0161e v priro\u010dniku.<\/p>\n Tudi strelstvo ima svojo vrednost. Zahteva koncentracijo, disciplino, mirnost in ponavljanje.<\/p>\n Angle\u0161\u010dina mu odpira skoraj ves tehni\u010dni svet, nem\u0161\u010dina pa \u0161e velik gospodarski prostor okoli nas.<\/p>\n Toda nobena od teh posameznih stvari verjetno ne bo odlo\u010dilna.<\/p>\n Pomembna bo njihova kombinacija.<\/p>\n Mislim, da se bo v prihodnosti pokazala zelo pomembna razlika.<\/p>\n Prvi \u010dlovek bo znal z AI narediti neverjetne stvari.<\/p>\n Toda ko mu AI vzame\u0161, bo skoraj nemo\u010den.<\/p>\n Drugi bo razumel svojo stroko, znal bo razmi\u0161ljati, nekaj bo znal narediti sam in bo poleg tega odli\u010dno uporabljal AI.<\/p>\n Tudi on bo z AI naredil neverjetne stvari.<\/p>\n Toda AI bo zanj oja\u010devalnik znanja<\/strong>, ne nadomestek znanja.<\/p>\n \u010ce lahko sinu pomagam postati drugi \u010dlovek, bom precej mirnej\u0161i glede njegove prihodnosti.<\/p>\n Ne bojim se najbolj robota, ki bo nekega dne potrkal na vrata.<\/p>\n Bolj me skrbijo veliko bolj dolgo\u010dasne stvari.<\/p>\n Da bomo ljudje zaradi udobja po\u010dasi prenehali razmi\u0161ljati.<\/p>\n Da bomo odgovornost prepustili algoritmom.<\/p>\n Da bo majhno \u0161tevilo ljudi posedovalo sisteme, od katerih bo odvisna ve\u010dina \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n Da bomo ustvarili ogromno bogastva, ne bomo pa znali po\u0161teno razdeliti koristi tega napredka.<\/p>\n In da bomo morda neko\u010d re\u0161ili problem dela, potem pa ugotovili, da smo z njim nehote re\u0161ili tudi problem, ki je milijardam ljudi dajal ob\u010dutek smisla.<\/p>\n Toda nisem pesimist.<\/p>\n \u010clove\u0161tvo je pre\u017eivelo kmetijsko revolucijo, industrijsko revolucijo, elektrifikacijo, avtomobil, ra\u010dunalnik in internet.<\/p>\n Vsaki\u010d so izginjali stari poklici in nastajali novi.<\/p>\n AI je lahko ve\u010dja sprememba od vseh teh.<\/p>\n Morda celo najve\u010dja.<\/p>\n Toda tehnologija sama ne dolo\u010da, kak\u0161na bo dru\u017eba.<\/p>\n To \u0161e vedno po\u010dnemo ljudje.<\/p>\n Zato se mi na koncu zdita pomembni predvsem dve vpra\u0161anji.<\/p>\n Prvo je dru\u017ebeno:<\/p>\n Kdo bo lastnik strojev in komu bo pripadal \u010das, ki so nam ga ti stroji prihranili?<\/strong><\/p>\n Drugo pa je veliko bolj osebno.<\/p>\n Ko bo moj sin neko\u010d \u017eivel v svetu, kjer mu bo umetna inteligenca lahko skoraj v trenutku ponudila odgovor na katerokoli vpra\u0161anje:<\/p>\n bo \u0161e vedno hotel odgovor najprej poiskati s svojo glavo?<\/strong><\/p>\n \u010ce bo odgovor da, potem se njegove prihodnosti ne bojim preve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Z umetno inteligenco se danes sre\u010dujem skoraj vsak dan. Kot nekdo, ki dela v IT, jo gledam nekoliko druga\u010de kot povpre\u010den uporabnik. Vidim, kaj \u017ee zmore, vidim, kako […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[133,134],"tags":[],"class_list":["post-548","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ai","category-life"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/548","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=548"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/548\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":553,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/548\/revisions\/553"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=548"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=548"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=548"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}AI nas verjetno ne bo napadel<\/h2>\n
Tudi moj poklic se bo spremenil<\/h2>\n
Kaj se bo zgodilo s poklici?<\/h2>\n
Toda kaj, \u010de AI neko\u010d res prevzame ve\u010dino dela?<\/h2>\n
Bodo bogati postali \u0161e bogatej\u0161i?<\/h2>\n
Univerzalni dohodek?<\/h2>\n
Osem milijard ljudi, ki nimajo kaj po\u010deti<\/h2>\n
Morda smo delo in smisel predolgo ena\u010dili<\/h2>\n
Mogo\u010de prava prihodnost ni svet brez dela<\/h2>\n
In potem pogledam svojega 13-letnika<\/h2>\n
Kaj bi rad, da zna pri dvajsetih?<\/h2>\n
Dve vrsti ljudi v svetu AI<\/h2>\n
\u010cesa se torej pri AI pravzaprav bojim?<\/h2>\n