{"id":28,"date":"2013-03-13T17:58:00","date_gmt":"2013-03-13T17:58:00","guid":{"rendered":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/2013\/03\/13\/virtualizacija\/"},"modified":"2013-03-13T17:58:00","modified_gmt":"2013-03-13T17:58:00","slug":"virtualizacija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/2013\/03\/13\/virtualizacija\/","title":{"rendered":"Virtualizacija"},"content":{"rendered":"<div style=\"text-align: justify;\">\nV zadnjih mesecih sem na svojih doma\u010dih ra\u010dunalnikih testiral dve vrsti vritualizacije. Prvi je na vrsto pri\u0161el oVirt 3.1, ki me je navdu\u0161il na LinuxCon v Barceloni in ker ga uporabljamo tudi v poslovne namene v podjetju kjer delam. V podjetju ga sicer uporabljamo v RedHat-ovi ina\u010dici imenovani RedHat Enterprise Virtualization, toda v kon\u010dni fazi je oVirt testni poligon za RHEV.&nbsp;<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\n<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\nOVirt ima to dobro lastnost, da lahko namesti\u0161 ti. <a href=\"http:\/\/www.ovirt.org\/Feature\/AllInOne\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">oVirt All in One<\/a>, in celotno infrastrukturo poganja\u0161 na enem stre\u017eniku, kar je sicer tako spominsko kot procesorsko zelo potratno, toda kot zadeva za teste pa zelo u\u010dinkovito. Tako ne potrebujemo posebej NFS stre\u017enika, iSCSI diskovja, saj lahko vse v celoti namestim na en ra\u010dunalnik, ki naj ne bi imel manj kot 8 GB spomina in seveda \u010dimbolj\u0161i procesor. Brez te\u017eav sem v oVirt kot &#8220;guest&#8221; OS namestil razli\u010dne Linux distribucije, kot tudi Windows 2003, Windows 7 in Windows 8 operacijske sisteme. OVirt te\u010de na Linux distribuciji Fedora 17 ali Fedora 18, je pa mo\u010d najti pakete tudi za druge distribucije, kot je CentOS in Scientific Linux. Sama namestitev je zelo enostavna in v URL povezavi objavljeni na za\u010detku \u010dlanka je zelo dober ti. &#8220;step-by-step guide&#8221;.<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\n<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\nDruga virtualizacija, ki me je navdu\u0161ila in jo uporabljam sedaj \u017ee kar precej \u010dasa pa je Proxmox, nem\u0161ki izdelek, ki sem ga spoznal pri hosting ponudniku Hetzner. Proxmox omogo\u010da KVM in OpenVZ virtualizacijo, primarno te\u010de na Debian Linuxu in ga lahko namestitmo tudi kot ti. appliance. Takoj po namestitvi dobimo na voljo enostaven spletni vmesnik in po osnovni hitri konfiguraciji \u017ee v kaki uri lahko pri\u010dnemo postavljati virtiualne stre\u017enike. Na spletu je mo\u010d dobit ogromno \u017ee kreiranih virtualnih stre\u017enikov v OpenVZ formatu, ki so zaradi, morda bi temu lahko rekel, paravirtualizacije zelo hitri. V Proxmoxu imam name\u0161\u010denih kar nekaj stre\u017enikov, nekaj jih je prav tako produkcijskih.&nbsp;<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\n<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\nPri eni od strank uporabljam Proxmox v gru\u010di treh stre\u017enikov z diskovnim poljem, kjer je emuliran iSCSI in NFS4 pri \u010demer sem celotno postavitev naredil v duhu odprte kode. V gru\u010do so povezani Proxmox stre\u017eniki, kjer lahko med stre\u017eniki delam Live Migration brez kakr\u0161ne koli komercialne programske opreme. Za celoten nadzor skrbi enotni spletni vmesnik, ki sicer deluje na vsakem od stre\u017enikov, toda na katerega koli se \u017ee pove\u017eem, lahko iz tistega upravljam tudi ostale stre\u017enike.<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\n<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\nVedno bolj se poraja vpra\u0161anje zakaj bi v manj\u0161ih okoljih uporabljal drag VMWare ali RHEV oz. Hyper-V, ko imamo z Linux OS na voljo ogromno proste programske opreme, ki kar kli\u010de po implementaciji. V na\u0161i dr\u017eavi bi se naj delalo vse v duhu var\u010devanja, toda pri teh zadevah se na \u017ealost ne var\u010duje.<\/div>\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V zadnjih mesecih sem na svojih doma\u010dih ra\u010dunalnikih testiral dve vrsti vritualizacije. Prvi je na vrsto pri\u0161el oVirt 3.1, ki me je navdu\u0161il na LinuxCon v Barceloni in [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[41,42,10,43,39,37,40,38,36],"tags":[],"class_list":["post-28","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-fedora","category-kvm","category-linux","category-odprta-koda","category-opensource","category-openvz","category-ovirt","category-proxmox","category-rhev"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=28"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=28"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}