{"id":14,"date":"2014-12-16T14:46:00","date_gmt":"2014-12-16T14:46:00","guid":{"rendered":""},"modified":"2023-08-02T17:10:03","modified_gmt":"2023-08-02T17:10:03","slug":"docker","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/2014\/12\/16\/docker\/","title":{"rendered":"Docker"},"content":{"rendered":"<div style=\"text-align: justify;\">\nDocker je vedno bolj popularen, testiral sem ga \u017ee kar precej \u010dasa nazaj. Sedaj so Docker za pla\u010dilo seveda za\u010deli ponujati tudi veliki \u201cplayerji\u201d v svetu IT-ja. Namestit Docker ni nobena te\u017eava, sedaj ga vklju\u010duje \u017ee dobesedno vsaka Linux distribucija, najdemo ga tudi na OS X in kmalu bo za\u0161el tudi v Windows svet. Toda namestitev Dockerja za resne namene, za namene produkcije, morda v Enterprise okolju, pa je lahko \u017ee ve\u010dji izziv.<\/p>\n<div style=\"clear: both; text-align: center;\">\n<a href=\"https:\/\/d-mashina.net\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/docker-logo.png\" style=\"margin-left: 1em; margin-right: 1em;\"><img decoding=\"async\" border=\"0\" src=\"https:\/\/d-mashina.net\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/docker-logo.png\" \/><\/a><\/div>\n<div style=\"text-align: center;\">\n<\/div>\n<\/div>\n<p>\nMoja \u017eelja je bila narediti slede\u010de:<\/p>\n<p>&#8211; namestitev grafi\u010dnega UI vmesnika<br \/>\n&#8211; namestitev \u201ccluster\u201d konfiguracije<br \/>\n&#8211; uporaba resnega datote\u010dnega sistema, recimo BTRFS<br \/>\n&#8211; najnovej\u0161a razli\u010dica Dockerja 1.3.2<br \/>\n&#8211; delujo\u010d scalling<br \/>\n&#8211; uporaba in dolo\u010ditev IP naslovov mimo DHCP<\/p>\n<div style=\"text-align: justify;\">\nCeloten projekt sem postavil v Proxmox virtualizaciji, kjer sem namestil dva Ubuntu 14.04 stre\u017enika. Oba stre\u017enika sta imela primarno particijo EXT4 in sekundarni disk z BTRFS datote\u010dnim sistemom. Tako na enostaven na\u010din z uporabo ukazov BTRFS naredim snaphoste Docker kontejnerjev. Docker sem iz privzete verzije, ki pride z Ubuntu distribucijo nadgradil na zadnjo mo\u017eno razli\u010dico 1.3.2.&nbsp;<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\n<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\nZa grafi\u010dni vmesnik sem izbral kar Shipyard, ki ga je enostavno za namestit, ima porodne kr\u010de, ampak deluje. Trenutno testiram \u0161e Project Atomic, ki te\u010de \u017ee avtomati\u010dno na Fedora 21 in je zelo dodelan. Seveda pa je uporaba Dockerja \u0161e vedno najbolj zanimiva preko ukazne vrstice, kjer se da naredit popolnoma vse. Za dodeljevanje IP naslovov uporabljam kar skripto Pipeworks, s katero naredim vse na omre\u017enem nivoju.<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\n<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\nTorej na kratko, kako za\u010det z Dockerjem. Najla\u017eja pot je namestitev Fedora 21, v namestitev vklopite kontejnerje in to je to. Po namestitvi, se priklopite na http:\/\/IP_NASLOV:9090, se prijavite z root uporabnikom, kliknete Containers, namestite Docker z enim klikom in imate dobesedno \u201cup and running\u201d sistem Project Atomic. Za za\u010detek je to dovolj, za kako bolj produkcijsko namestitev pa seveda svetujem posebej diskovno particijo v BTRFS datote\u010dnem sistemu in \u0161e kaj.<\/p>\n<div style=\"clear: both; text-align: center;\">\n<a href=\"https:\/\/d-mashina.net\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/docker-filesystems-multilayer.png\" style=\"margin-left: 1em; margin-right: 1em;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" border=\"0\" src=\"https:\/\/d-mashina.net\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/docker-filesystems-multilayer.png\" height=\"300\" width=\"400\" \/><\/a><\/div>\n<div style=\"text-align: center;\">\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\n<\/div>\n<div style=\"text-align: justify;\">\nMed samim delom z Dockerjem boste naleteli na veliko omejitev in na druga\u010dno logiko razmi\u0161ljanja, kako Docker deluje. Podoben je OpenVZ, toda spet druga\u010den, logika, ki jo poznamo iz dosedanjega dela z Linuxom se malo spremeni. Na internetu je ogromno dokumentacije, sama dokumentacija na Dockerjevi strani je \u0161e najbolj skopa, tako da bo potrebno uporabiti ve\u0161\u010dine guglanja.<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Docker je vedno bolj popularen, testiral sem ga \u017ee kar precej \u010dasa nazaj. Sedaj so Docker za pla\u010dilo seveda za\u010deli ponujati tudi veliki \u201cplayerji\u201d v svetu IT-ja. Namestit [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":257,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11,10],"tags":[],"class_list":["post-14","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-docker","category-linux"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":259,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14\/revisions\/259"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/257"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/d-mashina.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}